Bridear

Koncertno pester februar se nadaljuje. V ponedeljek, za veliko ljudi najmanj priljubljen dan v tednu, so Orto Bar obiskale Bridear. Dekleta, ki prihajajo iz dežele vzhajajočega sonca, preigravajo glasbo, ki bi jo najlaže popredalčkali kot power metal. Japonski bandi nasploh niso ravno pogosti obiskovalci naših odrov, kaj šele ženske zasedbe– prej boste na odru Orto Bara našli samoroga. To dejstvo (plus dokaj ugodna cena karte, ki je v predprodaji znašala evropskega desetaka) je v klub priklicalo nemalo število firbcev, saj odkrito povedano glasbo nastopajočih poznajo in redno poslušajo le redki (naj mi njihova slovenska oboževalca oprostita posploševanje). Tudi sam sem imel do tega ponedeljka le eno bližnje srečanje z japonskim ženskim bandom (oktobra lani na festivalu Loud Park), album banda pa sem si uspel zarolati enkrat, tako da seveda spadam v kategorijo firbcev.
Pred začetkom, ki je bil japonsko točen (tudi sicer se koncerti pod taktirko Dihurčkov zadnje čase začenjajo več ali manj točno), se je tako pod odrom nabralo presenetljivo veliko število obiskovalcev. Manko predskupine je pomenil, da so oder takoj zasedle zvezde večera in show se je začel. Šus na odru je pozitivno presenetil marsikoga, ki pred koncertom ni vedel, kaj točno lahko pričakuje. Z energičnim začetkom so punce že takoj dale vedeti, da se ne šalijo. Za razliko od banda, ki prihaja iz iste države in se njegovo ime začne na Baby, konča pa na Metal, Bridear dejansko igrajo glasbila – in igranje jim gre precej dobro od rok. Takoj je bilo opaziti, da se na odru počutijo precej domače in uživajo v nastopu, energija pa se je hitro z odra prelila tudi na obiskovalce. Čupanja in skakanja je bilo polno, tako na odru kot pod njim, in moram priznati, da takega odziva na koncertu neznanega banda že dalj časa nisem videl. Bi lahko bilo še bolje? Verjetno bi bil vrhunec, če bi občinstvo sodelovalo pri petju komadov, a to je pri dejstvu, da so v japonskem jeziku, skoraj nemogoče. Ob prevodu bi se prav gotovo izgubil čar, ki ga imajo japonski bandi ravno zaradi svojega jezika, zato si tega pravzaprav nihče ne želi. Sramežljivi krajši nagovori v angleščini so bili pričakovani, tudi »hvala Slovenija« smo (v bolj ali manj razumljivi obliki) že slišali iz ust številnih glasbenikov, japonski vzkliki med publiko posameznikov (na koncertu je bilo namreč tudi nekaj japonofilov) pa so presenetili tako band kot ostale v dvorani.
Kot sem že omenil, punce vedo, kako se ravna z glasbili. Solidno ritmično podlago, pri kateri najbolj izstopa bobnarka Kai, ki poleg pogostega sprehajanja po dvojni stopalki za bas boben zna usekati tudi kakšen blastbeat, z nalezljivimi dueli nadgrajuje kitarski duet Mitsuru/Misa – slednja iz sebe (bogsigavedi kako) spravi skupaj tudi tak growl (bojda v angleščini), da si jo brez težav lahko predstavljaš na mikrofonu pri kakšnem težjem bandu … ali pa v grozljivki, kako pleza iz vodnjaka ali TV-ekrana. Vokalistka Kimi ima v živo za odtenek manj pop vokal kot na albumu, vokalne linije pa se dokaj dobro zlivajo z glasbeno podlago. Občutek »to ne paše skupaj«, ki ga dobimo na primer pri njihovih kolegicah Aldious, je pri Bridear redkejši. Stilsko band pluje po širokih vodah (modernega) power metala in v glasbi Bridear lahko slišimo vplive Dragonforce na eni strani in Children of Bodom na drugi, vmes pa vmešajo še kak modernejši breakdown.
Ura nastopa je minila, kot bi trenil, in dekleta so lahkotno odskakljala z odra. Publika je seveda želela dodatek in z glasnimi vzkliki »Kakorkolisežerečewewantmorepojaponsko! Kakorkolisežerečewewantmorepojaponsko! Kakorkolisežerečewewantmorepojaponsko!« band tudi priklicala nazaj. Ker smo bili pridni, smo dobili še dva komada, potem pa je bilo koncerta res konec. No, skoraj, saj je celotna dvorana morala še pozirati za fotke za na razna socialna omrežja, morda tudi za bahanje doma: »Poglej mami, v Ljubljani nas je res prišlo poslušat več kot sedemdeset ljudi!«
Prijetna koncertna izkušnja, ki pa bi jo – roko na srce – večina zamudila, če bi na odru stal kak domač band, ki ga sestavlja pet mozoljastih najstnikov s puhom pod nosom namesto brkov. Ni kaj, eksotika se prodaja, in to dobro.