Caliban / Deez Nuts / The Doomsayer

Torek v tednu vročinskega vala je v Ljubljani vabil na tri različne dogodke. Večje skupine ljudi so se tako valile v Cankarjev dom na Siddharto, v Cvetličarno na Zmelkoow, približno petdeset pa se nas je ustavilo v Gala Hali, kjer so oder tresli trije povsem različni bandi, The Doomsayer, Deez Nuts in Caliban. Kljub napovedim večjega obiska dogodka se je v klubu odvijal en izmed bolj intimno obarvanih koncertov – zasedbe so vabile ljudi na oder, pod njim pa je vladalo energično vzdušje, ki je tokrat prav vsem pustilo dihati, posameznik pa je bil deležen tudi prostora za brezskrbno uživanje.
Prvi so na oder stopili italijanski hardcoraši The Doomsayer. Dokaj neznano skupino je pred odrom pozdravilo približno deset ljudi, ki povečini od sebe niso dali kaj dosti energije. Zasedbo sestavljajo štirje člani in glede na njihovo glasbo je ena kitara povsem dovolj. Clean vokal ni ravno najboljši, tako da je ob povsem povprečnih komadih in malo slabšem zvoku nastop pokonci držal le bobnar, ki je lahko za zgled tistim, ki jim manjka izvirnosti in eksperimentiranja. Izjemen talent lomljenja ritmov in karizmatičnost vokalista sta bila razloga za vsaj nekaj podpore, ki so je bili deležni sicer energetični, vendar povsem povprečni Italijani.
Drugi so oder zasedli Deez Nuts. Avstralci prisegajo na mešanico hardcora, hip-hopa in gangsta rapa, med občinstvom pa so imeli tudi dosti privržencev oz., drugače povedano, med njihovih nastopom je bilo prisotnih največ obiskovalcev, ki so v dvorani ustvarili energijsko polje. Band je s svojim črnim humorjem, cinizmom, energijo in mešanjem stilov povsem navdušil ljubljansko publiko. Sicer popolnoma ritmična, a vseeno dovolj močna instrumentalna podpora je dopuščala circle pit, norenje pod odrom in tudi prve stagedivinge, ki so opogumili veliko večino mladcev v občinstvu. Odziv na zasedbo je bil vrhunski. Deez Nuts so v slabi uri predstavili uspešnice, kot so Like There's No Tommorow, Shot After Shot, I Hustle Everyday in druge. Pri zadnjem komadu, ko so se opogumili norci pod odrom, se je za hitro sodelovanje skupini pridružil še vokalist prve zasedbe in občutek privatne klubske zabave se je tako le še povečal.
Zadnji so za dobro uro klubsko norenje prevzeli nemški metalcore prvaki Caliban, ki so za razliko od Deez Nuts, ki so lansko leto nastopili na Punkrock Holidayu, Slovenijo nazadnje obiskali nekaj let nazaj na Metalcampu. Nemci, ki so za mnoge evropski odgovor na ameriške Killswitch Engage in zastopajo izjemno melodičen, po drugi strani pa brutalen, a še vseeno dinamičen metalcore, so v Gala Hali, ki je medtem zaradi razlitih tekočin postala drsališče, prav vsakogar pripravili do gibanja in sodelovanja pri spevnih refrenih. Ali je bila to posledica monsterja (ki so ga delili pred prizoriščem) ali pa odličnega poznavanja zasedbe, ni važno, ker so Caliban nastop izpeljali z odliko. Tudi oni so postregli z največjimi uspešnicami z nove plate in starejših izdelkov, kot so Memorial, The Boogeyman, We Are The Many, Davy Jones in 24 Years, presenetili pa so še s coverjem komada Sonne zasedbe Rammstein. Z vrhunskim zvokom, uigranostjo in vabilu k stagedivingu so ustvarili posebno vzdušje, ki ga ni možno doživeti na prav vsakem koncertu.
Tokrat bi manjše število publike vzela kar za pozitivno stvar, saj je le-to vsakomur dopuščalo norenje v opisani meri. Scena, o kateri se premalo govori, a ima še vseeno dosti pripadnikov v naši mali Sloveniji, je definitivno živa in tolikšna izbira tovrstnih koncertov, kot sta jo letos pripravila organizatorja, se je sigurno izplačala.