Cradle Of Filth / God Seed / Rotting Christ

Služba, obračanje na meji, srednje dobre vremenske razmere, utrujenost, prvi obisk te lokacije, predčasen pričetek koncerta in še kaj so bile okoliščine, ki so botrovale »prepoznemu« prihodu v Theaterfabrik, kjer so se v okviru Creatures From The Black Abyss Tour 2012 ustavili Cradle Of Filth in kompanija. Prvi band večera, ciprske heavy/thrash metalce Blynd, sem nekaj pred pol osmo zvečer torej že zamudil, čeprav je na karti pisalo, da se vrata odprejo ob pol sedmih, koncert pa se prične ob pol osmih. Toda preostali, blackmetalsko obarvani del večera je bil enostavno preveč zanimiv, da bi za zamujenimi Ciprčani potočil solzo.
Okoli petnajst do osmih, po zaključeni …And Justice For All in po dveh neuspelih poskusih, je tonski mojster nato končno predvajal do konca intro, med katerim so se na odru zbrali grški velikani ekstremne metal scene Rotting Christ. Kvartet sem pretekli petek videl v živo drugič (preverjeno med pisanjem teh besed), medtem ko sem bil pred, med in po koncertu trdno prepričan, da gledam Grke na odru prvič. Da si ne bi pokvaril presenečenja, pred koncertom nisem zadovoljil lastne radovednosti in na spletu preveril, kaj me sploh čaka. K sreči! Rotting Christ so bili osebno presenečenje večera z dobrim presekom svoje diskografije, ki je obsegal tako najzgodnejše deathmetalsko obarvane komade kot tudi skladbe, ki so bile objavljene na zadnjem studijskem albumu. Skratka, začeli so počasi in heavy, tako da smo polagoma pričeli z ogrevanjem vratnih mišic, v tretje so udarili z black metal rušilcem, nato pa nadaljevali z mešanico srednje hitrih in ultra hitrih komadov, od katerih vsak ponuja riff ali dva, ki gresta takoj v uho. Edina negativna plat njihove glasbe: moteče kitarske solaže, ki nikakor niso moja skodelica čaja. Po dobre tri četrt ure so se nato Grki poslovili in prepustili oder severnim kolegom.
Priprave odra so bile ravno dovolj dolge, da smo si lahko utrujeni obiskovalci koncerta spočili noge na stopnicah ob straneh dvorane, ki je prostorsko približno dvakrat večja od mariborskega Štuka. Nato pa naenkrat tema, zato sem se hitro in brez večjih težav zgužval v drugo ali tretjo vrsto pred odrom, na katerem je že stala četverica v črnem (King, dva kitarista ter klaviaturist!!), a brez corpse painta. Super, torej se tudi najbolj zagrizeni black metalci na Norveškem počasi oddaljujejo od nekoč obvezne sestavine vsakega tovrstnega koncertnega dogodka. No, skoraj vsi … Ko so instrumentalisti že udarjali po svojih glasbilih, je na oder mirno prikorakal še Gaahl, ki pa ni mogel brez corpse painta. Še preden je prijel za mikrofon je z na pol dvignjeno in tipično kretnjo pozdravil občinstvo. Medtem ko je s hudičevimi rogovi neprestano meril, pozdravljal in ocenjeval publiko, pa je bil sicer bolj redkobeseden, kakor smo ga vajeni že iz preteklosti oziroma z DVD-ja Live In Wacken. A nič zato, dokler preostala vokalna izvedba ne trpi. In tudi ni. Osebno najbolj pričakovan band večera se je predstavil v najboljši luči in zvoku, ki je bil umazan, popačen, brutalen in prepoznaven hkrati ter tako omogočal odkrivanje sicer na zgoščenki težje razpoznavnih prijemov. Zvok je zatajil le, ko je bil med največjim šusom na vrsti Gaahlov recitiral, sicer pa perfektno. Dodatna zanimivost v zvezi z zvokom: Kingov bass je bil tako »našopan«, da se je slišalo, kakor da se Marshalli iskrijo in bodo vsak čas počili. Seveda se to ni zgodilo, God Seed so v petinpetdesetih minutah dodobra predstavili aktualni prvenec, medtem pa še udarili z nekaterimi hiti bivšega delodajalca Gorgoroth. Pričakovani vrhunec nastopa: Alt Liv.
Setlista God Seed: Sign Of An Open Eye, Awake, Carving A Giant, Aldrante Tre, From The Running Of Blood, Wound Upon Wound, Exit, Alt Liv, Prosperity And Beauty, This From The Past.
Utrujen pogled na uro je izdal, da se je večer komaj dodobra prelevil v noč, a utrujenost je bila že dokaj znatna. Med popolnim praznjenjem in naknadnim ponovnim postavljanjem nove opreme za Cradle Of Filth je za kratkočasenje poskrbela setlista God Seed, s katero so izkazali celo dobro mero humorja (glej sliko). Pa manjših težavah z opremo so po pol ure končno na oder stopili še Dani in njegovi plačanci. In zakaj že takoj tako grdo o njih, se sedaj morda sprašujete. Če kdo tako čuti, se opravičujem, saj ni tako mišljeno, čeprav je res. Od prvotne zasedbe je ostal samo še Dani, medtem ko so ostali glasbeniki dajali občutek, da se za band zanimajo ravno toliko, kolikor globoko seže Dani v žep za njihove honorarje. Sicer je na odru vladala dinamika in komunikacija s publiko med performansom, po posamezni zaključeni pesmi pa so se nato vsi takoj obrnili proti svojim ojačevalcem, pijačam in brisačam, dokler Dani ni naznanil novega komada – enaka slika, trinajst ponovitev. Dani je bil v tem pogledu seveda izjema in prava gonilna sila banda, toda kaj to pomaga, ko pa je njegov performans spominjal na boksarja, ki se ogreva med treningom. Skorajda bi mu celo uspelo pasti s podesta levo poleg bobnov, kamor je večkrat stopil in delal meglo s pomočjo tipke na dnu. Kljub poleg tega še začetnemu slabemu zvoku, ki se je popravil komajda (in k sreči) pred tretjim komadom Funeral In Carpathia, in Danijevemu nadležnemu kriku, ki je v živo poguben za ušesa in bobniče (veliko se nas je zaščitilo s čepki), pa je bila setlista tista, zaradi katere se je splačalo vztrajati v dvorani do konca. Seveda niso bili vsi tega mnenja, saj se je zadnji del dvorane še pred koncem koncerta dodobra izpraznil, tako da je bila retrospektivno gledano publika najštevilčnejša med nastopom God Seed. Kakor koli že, Cradle Of Filth me po devetih letih ponovno v živo niso pustili povsem ravnodušnega in tako sem dvorano zapustil še bolj zadovoljen.
Setlista Cradle Of Filth: Tragic Kingdom, Cthulhu Dawn, Funeral In Carpathia, Summer Dying Fast, Lilith Immaculate, Nymphetamine (Fix), For Your Vulgar Delectation, Born in a Burial Gown, The Forest Whispers My Name, The Unveiling of O, The Abhorrent, Cruelty Brought Thee Orchids, Her Ghost In The Fog, From The Cradle to Enslave, Sinfonia.