Na današnji dan
1982
Randy Rhoads umre v letalski nesreči, star komaj 25 let
NAGRADNE IGRE
Traja do: 10. 3. 2024
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

30. 4. 2018

Fuck Off Commercial Festival (30. obletnica)

Šešče pri Preboldu / 28. 4. 2018

Najstarejši slovenski še živeči metal festival je posvečen profesorju Gimnazije Celje-Center Sergeju Vučerju, ki je bil član in večinski avtor besedil Interceptor, ter Tomažu Vučerju, basistu Epidemic Zone, ki pa je bil najbolj zaslužen, da se je ta festival sploh zgodil.

Fuck Off Commercial, ki se je rodil leta 1988 in dobil svoje bratce v letih ’89, ’90, ’91, ’94, ’98, ’07, ’09 in ’13, ni predstavljal le enega izmed mnogih koncertov. Po svojih glasbenih in tudi idejnih smernicah se je močno razlikoval od poplave narodno-zabavnih in gasilskih veselic. Žalec je, kot kulturno središče Savinjske doline, takrat nevede stopil pomemben korak naprej. Tradicionalna in splošno priznana kultura je dobila svojo opozicijo oziroma tako imenovano subkulturo, v primeru festivala Fuck Off Commercial – kontrakulturo. Pojav opozicije kulturi ne pomeni le napredka subkulture, temveč kulture v celoti.

Kot prvi organizatorji in začetniki metal glasbe v Žalcu so se pojavili Epidemic Zone. Njihovo delovanje je bilo tesno povezano s svetovnim vzponom te glasbene smeri in je bilo močno opaženo po celotni bivši Jugoslaviji. Festival je leta 1991 zaradi najbolj pisane zasedbe izvajalcev doživel največji obisk.

Kljub finančno slabim razmeram in nasičenemu trgu z instant zvezdami ta kultni metal festival po 30-ih letih še vedno živi.

Aktualni Fuck Off Commercial Festival ni bil posvečen pomembnima članoma skupine Interceptor samo na papirju, zato sem se tudi odločil, da za tokratni uvod uporabim propagandno besedilo, ki smo ga sicer na našem portalu že objavili. K opisu dogodka bi dodal samo še to, da je kulturni dom v Šeščah resnično všečen prireditveni prostor, ki ponuja dober zvok in vse ostale infrastrukturne dodatke, ki so potrebni, da koncert uspe. S tega vidika je zmagala sosednja gostilna s prijaznimi lokalci in nizkimi cenami, za manjše razočaranje pa je poskrbel fuck off burger za 5 evrov, ki morda nasiti žensko, ne pa pravega deda. A dober pa je bil.

Pustimo pristranske zadeve na strani, posvetimo pa se nastopajočim in njihovi glasbi:

20.45–21.30 Big Bad Wolf
21.45–22.30 Fuck Logic
23.00–00.30 Interceptor
01.00–02.00 Marax

Z nekoliko zamude so kot prvi nastopili Big Bad Wolf. Gre za kvintet iz Ljubljane, ki po navedbah Metal Arhivov preigrava speed/heavy metal in prepeva o seksu, metalu in vojni. Slednje sem zagotovo uspel razbrati iz naslovov in kratkih opisov napovedanih komadov, ki jih je pevec na humorističen način posredoval občinstvu. Sem so spadali tudi nagovori tipa: »Pa ne morete biti vi pod odrom bolj pijani kot mi na odru.« Toda po drugi strani sem glasbeno zaznal manj metala in več rocka ter celo nekaj panka, kajti vse skupaj me je spominjalo na nekakšno kombinacijo med nekoliko počasnejšimi Motörhead in The Drinkers. Toda bodite dragi bralci na tem mestu opozorjeni, da temelji ta primerjava zgolj na prvem in enkratnem opazovanju bandovega udejstvovanja. Natančnejše navedbe z nekoliko več referencami boste po neuradnih informacijah deležni kmalu na našem forumu, saj naj bi bila recenzija bandovega prvenca Outrage of Modesty, ki smo ga lahko v Šeščah slišali skorajda v celoti, že v izdelavi. Ampak kakor koli že, Big Bad Wolf so bili vsekakor prava izbira, da odprejo festival. Škoda le, da število poslušalcev kljub poznejši uri začetka ni bilo večje.

Setlista Big Bad Wolf: Colours of the Night, Ocean of Madness, Cider Hammer, Rock and Roll Love, Punisher, Rattlesnake, Belgrade 41, Bow to your King, Dingo Fever, Release the Spiders, Ugly.

Kot drugi band večera so nastopili Braslovčani Fuck Logic. Ker je število obiskovalcev ob pričetku njihovega nastopa skokovito naraslo, sem kmalu ugotovil, da gre za lokalni band iz tako rekoč sosednje vasi. Logično torej, da je bila podpora pod odrom tako zelo visoka. Thrash/death metal, ki ga band preigrava, je tudi vse kaj drugega kot starošolska različica te kombinacije. Predstavlja namreč sodoben presek omenjenih žanrov z dodatkom ščepca tega in onega. Pri konzumaciji tega metala mora biti človek relativno odprtega duha, medtem ko sporadična uporaba breakdownov za marsikoga pomeni glasbeni »no-go« ali po drugi strani zaželeno okoliščino, ki vendarle naredi njihovo glasbo nekoliko predvidljivo.

Po več kot pol ure dodatnih priprav, ki se na odrski kulisi sploh niso poznale, je nastopil čas za glavni band večera. Pri nastopu Interceptorjev me je najbolj goreče zanimalo, če bo band držal Čulkovo obljubo in igral samo komade s prvih dveh albumov. No, odgovor na to sem prejel že s prvim komadom, in sicer negativen. Band je po intru udaril s komadom Homo Stupidus – singlom, ki je bil izdan pred natanko desetimi leti in je tako predstavljal najmlajši komad v sobotnem naboru. Interceptor so kasneje še nekajkrat prelomili besedo in se še z več odigranimi komadi oddaljili od najmlajših članov svoje diskografije. Med temi je bilo kar nekaj priredb in en avtorski štiklc, pri čemer me pa ta »nova« okoliščina sploh ni motila.

Nikakor namreč ne bi želel pogrešati komadov Zadnja žrtev, Papararazzo ali Inner Self, medtem ko izvedba Highway to Hell, katere avtor je največji rock band na svetu in hkrati najljubši band preminulega Sergeja Vučerja, vokalno ni bila najbolj prepričljiva.

Sicer pa smo lahko slišali vsega skupaj kar 14 komadov, ki so bili odigrani več kot odlično. Glede na to, da so Interceptor neaktiven band, je morda kakšen dvomljivec predhodno podvomil v kakovost žive izvedbe. Toda Master Čulk, Marjan Pader, Davorin Štorgelj in Dragan Bagarič so na odru izkazali odlično pripravljenost, saj so perfektno odigrali vse komade in s tem pokazali, da še zdaleč niso za v staro šaro. Uro in pol dolg program je Čulk sicer večkrat prekinil z različnimi nagovori in spomini na brata, ki ju ni bilo z nami, vrhunec spomina pa je bil krajši film, ki je na hitro predstavil Sergejevo življenje, delovanje in pozitiven vpliv, ki ga je kot profesor sociologije imel na svoje dijake. Čulkove rosne oči po filmu pa so bile dokaz, kako zelo pomemben je bil Sergej.

Po ogledu filma je bila za nami dobra polovica koncerta, kar je pomenilo, da se je norenje nadaljevalo, ko je večina poplaknila nastali cmok v grlu s kozarcem izbrane kapljice. Tekom koncerta se je še večkrat razvil mosh pit, najbolj razgreta množica pod odrom pa je celo sledila Čulkovemu kazalcu in uprizorila cirle pit, medtem ko je po drugi strani bilo čupanje vsesplošno razširjeno ob zimzelenih vižah, ki jih je streljala četverica z odra.

Setlista Interceptor: Intro, Homo Stupidus, Blame, Revive, Mors Victrix, Mental Recovery, Legion of Death, Goba zla, Fade, Misprized Death, Paparazzo, Highway to Hell, Intro, Krematorium, Zadnja žrtev, Inner Self.

Nastopiti kot edini black metal band pa takšnem razfuku je resnično težka naloga. Ljudje so bili fizično in alkoholno utrujeni, ura pa je že zdavnaj odbila polnoč. Ko so bili Marax pripravljeni, je bila celo že krepko čez eno zjutraj, kar je pomenilo več kot pol prazno dvorano. Sicer nas je bilo nekaj, ki smo se v Šešče pripeljali tudi zaradi teh novincev na black metal sceni, ki so minulo soboto praznovali izdajo svojega debitantskega EP-ja The Abyss of Illusions. Ker je EP dolg manj kot 20 minut, je bilo jasno, da bo band poleg tega ponudil še kakšen komad ali dva več.

Poleg celotnega prvenca smo še slišali 3 priredbe, in sicer enega od francoskih Anorexia Nervosa (nepreverjen podatek, ki mi je padel v uho med nastopom, zato tudi ne poznam naslova), Maha Kali od Dissection in Spellbound (By the Devil) od Dimmu Borgir. Priredbe so izpadle dosti bolj neposredne kot avtorsko gradivo, kar ne pomeni nič slabega, temveč zgolj to, da so Marax kompleksni. Kljub kompleksnosti pa so se uspeli na svojem debitanskem nastopu predstaviti kot band s koherentno zgodbo, kar pa je z uporabo corpse painta, nekaj sveč in pričakovano zadržanostjo zaradi treme kar dober dosežek. Upam, da se bodo v bodoče vsi člani uspeli bolje sprostiti in posledično ponuditi še kaj več za oči. Vsekakor bi si namreč želel več dramatizacije, kakršno je pevka Anin Astaroth v vlogi (tukaj pa zaradi uporabe francoščine zgolj ugibam) razočarane ljubimke, ki bere pismo svojega ljubljenega, zaigrala med Resurrection. Skratka: band je svojo nalogo opravil kljub ne najbolj všečnim pogojem pozne ure in utrujenosti publike več kot zadovoljivo.


*Avtor fotografije je Miha Mally.

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
11. 3. 2024
Cryptopsy / Atheist / Monastery / Almost Dead
Reportaža
8. 3. 2024
Paranoid Live: Phil Campbell & The Bastard Sons
Reportaža
26. 2. 2024
Voltumna / Taste Of Plague
Reportaža
21. 2. 2024
Kataklysm / Fleshgod Apocalypse / Stillbirth
Reportaža
13. 2. 2024
Tribute to Paranoid 25: Eruption / Dickless Tracy
Reportaža
12. 2. 2024
KHNVM / Damnation
Reportaža
6. 2. 2024
Hoba / Woygn / Ayd
Reportaža
5. 2. 2024
Stone Horns / Terminal Disease
KONCERTI & FESTIVALI
19. 3. 2024
Enslaved, Svalbard, Wayfarer
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
19. 3. 2024
Taake, Nordjevel, Theotoxin
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
20. 3. 2024
Attila, Born of Osiris, Aviana, Crown Magnetar
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
22. 3. 2024
Weekend Toretoure Vol. 1: Macabre Demise, Athiria, Hailstone
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
23. 3. 2024
Noise Wagon Vol. 12: Warfare, Culto Del Cargo, Cimex, Vivere Merda, Obscene Revenge
Binario 9, Viale Miramare 51, Trst, Italija
23. 3. 2024
Sovrag, Hellsword, Samperium
TrainStation SubArt, Kranj