REPORTAŽE

10. 4. 2012

Fuck The Facts / Psychofagist / Vulvathrone / CDH666

Gromka, Metelkova, Ljubljana / 7. 4. 2012

Klub Gromka je na prvo koncertno soboto letošnjega aprila vabil s četverico nastopajočih, katerih skupni imenovalec bi bil širjenje ropota kot umetniško izražanje. Uporabi žargona noise sem se zaradi prekmurskih Vulvathrone moral izogniti, v primeru CDH666 pa boljšega izraza pravzaprav še po dveh dneh razmišljanja o smislu videnega in slišanega ne najdem.
CDH666 oziroma Clitoral Dysfunction Holocaust 666 so bili zame in za vse druge, ki tega slovenskega polakustičnega noisegrind projekta oziroma njunih dveh članov ne poznamo, pravo presenečenje. Po objavi časovnega plana za ta večer, ki je predvideval le deset minut za CDH666, sem postal takoj radoveden, kaj se bo teh deset minut dogajalo. Če sploh kaj, če CDH666 ni ena sama »zafrkancija«. No, dogajalo se je, kljub temu, da je CDH666 ena sama »zafrkancija«. Organizator koncerta, oblečen v črtasto obleko s kravato in klobukom ter električno kitaro, ki ni priklopljena na ojačevalec, ter na pol goli in kot božično drevo s tamponi okrašen igralec triangla sta zlorabljala vsak svoj instrument, kričala, se smejala in publiko spraševala po glasbenih željah. Vrhunec nastopa: goli penis enega izmed obiskovalcev publike. Bolj smešnega in tematsko bolj skladnega uvoda si Vulvathrone resnično ne bi mogli želeti.
Z ogretimi smejalnimi mišicami in razdraženim libidom smo pričakali tehnično zanimiv instrumentalni uvod (kitara in bobni), ki se bo nahajal na tretjem studijskem izdelku ter nato že prvi hit iz hiše Vulvathrone, The Allure Of Domination. Ker zvok ni bil ravno najboljši, so pri identifikaciji komadov pomagali inserti iz porničev, slabši zvok pa vseeno ni popolnoma zmotil zabave tako pod kot tudi na odru. Žal je nekje na polovici nastopa Hermanu počila struna, zaradi česar je Matko na bobnih komad odigral sam do konca, medtem ko sta Jure in Ozzy v vlogi stand-up komedijantov zabavala publiko. Sicer smo se vsi nasmejali šalam, ki so večinoma letele na Hermanov račun, ki je v zaodrju menjaval struno, toda ustvarjeno koncertno vzdušje je bilo zame (vsaj deloma) uničeno. Ko je Herman ponovno stal na svojem mestu, so Vulvathrone nadaljevali v začetnem slogu – udarno, natančno in catchy – in na koncu odigrali celo še en bonus komad, v meni pa je ostal rahel grenak priokus. Škoda! Toda kadar nagajajo višje sile, je človek pač nemočen.
Nekoliko načeto vzdušje zaradi nenačrtovanega premora nikakor niso uspeli popraviti Italijani Psychofagist. Pričakovanja, ki so temeljila na opisu noise/experimental/grindcore, so bila namreč popolnoma zgrešena in povsem v nasprotju z osebnim glasbenim okusom. Podobnega mišljenja so bili tudi ostali redki obiskovalci koncerta (z vsemi člani bandov je na ta večer Klub Gromka obiskalo morda okoli 70 ljudi), ki so večinoma zapustili dvorano. Z nizanjem nepreglednega števila riffov enega za drugim, nepredvidljivimi menjavami ritmov, vesoljskimi efekti in divjo mešanico ekstremnega metala, ki se močneje nagiba k experimental ter noise, je trojica iz Italije uspela prepričati le redke, ki pa so ob njihovem nastopu vidno uživali.
Ob pol dvanajstih zvečer je sledil še zadnji band večera, Fuck The Facts iz Kanade. Skorajda pred točno dvema letoma smo si jih lahko ogledali v mariborski Pekarni, takrat je imela pevka, v kolikor me spomin ne vara, blond lase. In komu mar za to informacijo? Seveda nikomur, pa vendarle opazka nekaj pove o splošnem vzdušju, ki je bilo v zraku. Nekak so bile ta večer bolj pomembne vse druge malenkosti, ki s samim koncertom niso imele nobene zveze. O tem priča tudi parček, ki se je naslonil na oder pod pevko in brezbrižno kramljal o … Bogsigavedi o čem, zagotovo pa vem, da pevki to ni ugajalo, saj jima je namenila nekaj grdih pogledov, z njenih ustnic pa je bilo možno razbrati: »What the fuck!« V slogu kratkega tridesetminutnega nastopa, ki je bil tehnično brezhiben in osredotočen na zadnji album Die Miserable in za njim izdani EP Misery, naj tudi jaz zaključim s kratko reportažo. Dodati bi želel le še razlog, zakaj so Fuck The Facts bili tako kratki. »Svoj nastop radi končamo, ko je vzdušje na vrhuncu, zato pa ne potrebujemo veliko časa. Mi nismo Napalm Death in dvomim, da bomo kdaj koli postali tako veliki. Če pa že, bomo takrat igrali daljše koncerte,« mi je po koncertu zaupala pevka Mel.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
17. 6. 2018Mist / Old Night / Galerija
5. 10. 2016Yob / Black Cobra / Galerija
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
9. 8. 2019
MetalDays 2019, 5. dan
Reportaža
8. 8. 2019
MetalDays 2019, 4. dan
Reportaža
7. 8. 2019
MetalDays 2019, 3. dan
Reportaža
6. 8. 2019
MetalDays 2019, 2. dan
Reportaža
5. 8. 2019
MetalDays 2019, 1. dan
Reportaža
17. 7. 2019
Combichrist / Terrolokaust
Reportaža
16. 7. 2019
Obscene Extreme 2019
Reportaža
10. 7. 2019
Metaljot Raspaljot Open Air Festival 2019
KONCERTI & FESTIVALI
21. 8. 2019
Grai, Anabioz
MC Pekarna, Maribor
22. 8. 2019
Kaltenbach Open Air 2019
Spital am Semmering, Avstrija
22. 8. 2019
TrNOVfest: Metalsteel, King Foo
CSK France Prešeren, Ljubljana
23. 8. 2019
Iron Reagan
Rock Town, Cordenons (Pordenone), Italija
23. 8. 2019
FMK Kunigunda: Noctiferia
Huda luknja, Velenje
23. 8. 2019
Metallica, Ghost, Bokassa
Olimpijski stadion, München, Nemčija