Gotthard / Heat

»Rock 'n' roll ain't noise polution« so že leta 1980 pridigali legendarni Avstralci AC/DC na svojem prelomnem albumu Back In Black. Da pa to drži kot pribito, so nam drugo novembrsko soboto potrdili švicarski hard rockerji Gotthard, na svojem prvem koncertu v naši državi.
Ko sem s kolegi prišel pred dvorano, pa ni vse izgledalo tako rožnato; ob sedmih je bil moj Ford namreč eden izmed peščice (okoli 10) avtomobilov, parkiranih pred dvorano, okoli nje pa se je v ledenem mrazu potikalo nekaj na videz povsem izgubljenih osebkov. Da pa okolje ne bi izgledalo povsem zapuščeno, sta poskrbela dva velika rumena tovornjaka, parkirana pri vhodu v dvorano. Stvari so se kmalu začele premikati in kmalu sem se nahajal v dvorani, kjer je bil oder že pripravljen za skupino Heat. Ti so imeli nalogo ogreti še zelo prazno dvorano in opravljati so jo začeli natančno ob osmih zvečer. Skupina je pri nas še precej neznana, sestavljena pa je iz mladega kitarista Damijana in pevca Damiana ter starejših kitarista Roka, bobnarja Valentina in basista Bruna. V svoj uro dolg nastop so vključili nekaj svojih komadov s prve plošče Fire Of Attraction, vmes pa so vključili priredbe Nirvane, Guns N'Roses, Metallice in Steppenwolf. Nastop pa lahko ocenim le kot povprečen. Avtorski komadi so izpadli odlično, gre namreč za zelo dovršen hard rock v stilu osemdesetih, torej za izrazito melodične kitare, dodelane back vokale in soliden ritem. Več kot opazno pa je, da priredb band ne vadi, saj so bile odigrane z velikim številom napak tako v instrumentalnem kot v vokalnem delu; posebej je bodla v oči (pardon, ušesa) pevčeva napaka pri komadu Enter Sandman.
Sledil je kratek premor, nato pa so na oder stopili glavni ta večer, Gotthard. Bandu se od prve sekunde dalje vidi, da gre za izvrstno uigrano peterico (z gostujočim klaviaturistom); tehnično popolno, z dobrim odrskim nastopom in naravnost popolnim zvokom, ne glede na to, na kateri strani dvorane si stal (po mojem so imeli Gotthard celo najboljši zvok, odkar se metal dogodki odvijajo na tej lokaciji). Skupina je koncert otvorila s komadoma z zadnje plošče All We Are in Dream On, pevec Steve Lee pa je takoj dokazal, da se na odru lahko kosa celo s tako legendarnim hard rock frontmanom kakor je Steven Tyler (Aerosmith); nanj spominja tako vizualno kot tudi z odrsko mimiko. Sledil je prvi vrhunec, priredba pesmi Hush skupine Deep Purple, pri kateri je sodelovala cela, do tedaj že spodobno napolnjena dvorana. Koncert je tekel naprej s polno paro in prepletali so se komadi s prvih plošč (Firednace), preko acceptovsko naravnanega Fist In Your Face, vse do nove balade I've Seen An Angel Cry, ki je v akustični izvedbi izpadla skoraj preveč osladno (najnižja tokča koncerta z mojega stališča). Prvi del koncerta se je po sedemnajstih komadih zaključil z zmetalizirano priredbo zasedbe Manfred Mann z naslovom Mighty Quinn. Po njej je band zapustil oder, vendar ga je glasna publika kmalu priklicala nazaj in vrnili so se s štirimi komadi, med katerimi je izstopala akustična balada Heaven z albuma One Life, One Soul in seveda zadnji komad, aktualni single z naslovom Anytime, Anywhere. Nato se je band še enkrat toplo zahvalil ljubljanski publiki in zapustil dvorano.
Končna ocena koncerta: denarnici prijazna karta, vrhunsko ozvočenje, solidna predskupina in eksplozivni nastop headlinerjev se z lahkoto poveže v besedo odlično. Čimprej spet!
Set lista Gotthard: All We Are, Dream On, Hush, I've Seen An Angel Cry, Top Of The World, I Wonder, Said And Done, One Life, One Soul, Let It Be, Sister Moon, The Other Side Of Me, Fist In Your Face, Firedance, Stay For The Night, Human Zoo, Mountain Mama, Mighty Quinn, In The Name, Heaven, Lift U Up, Anytime, Anywhere.