Halford / Overkill

V soboto, 18.11.2000 se je večina ekipe Paranoida odpravila v München na koncert Roba Halforda in Overkill. Na žalost smo zato izpustili festival ob 20. letnici metala v Sloveniji, ki je bil istega dne v K4. Že sama zasedba odprave (bilo nas je 14) je dala slutiti, da bo to eden tistih nepozabnih dni. Sama pot je potekala brez kakih večjih težav; razen seveda tistih zaradi preveč zaužitih alkoholnih in podobnih substanc. Bila pa je zelo zabavna (popivanje, kepanje, snemanje s kamero med vožnjo…).
Koncert je bil v hali Collosseum, to je v Kunst Parku Ost, kjer je veliko koncertnih prizorišč. Ker smo prispeli dokaj zgodaj, smo si ogledali ta park in bližnjo okolico. Pri tem smo srečali tudi posamezne člane obeh bandov (presenetil nas je Bobby Blitz, ki se je večine nas spomnil z lanskega koncerta v Salzburgu). Ker pa je bilo zelo hladno, smo koncert raje pričakali v okoliških barih, (kjer se tudi vozniki seveda nismo mogli upreti pivu).
Koncert se je začel malo po osmi uri. Prvi pa so nastopili legendarni NY thrasherji Overkill, okrepljeni z njihovim bivšim članom, zdaj pri Annihilator, Joem Comeauom. Overkill slovijo kot eni najboljših koncertnih bandov, zato smo upravičeno pričakovali odličen nastop. Seveda niso razočarali, vendar pa je bilo med publiko opaziti, da je večina na koncert prišla zaradi Halforda. Njihov odziv ni bil tak, kakršen bi si ga zaslužili. Zvezda nastopa je bil vsekakor karizmatični frontman, veliki “entertainer” Bobby Blitz, ki je vseskozi skrbel za odlično vzdušje, komuniciral s publiko, slemal… Žal je zaradi premajhne ˝gostote˝ ljudi pod odrom odpadel njegov stage-diving. Njihov nastop je trajal približno eno uro, odigrali pa so dobrih deset komadov. Razen iz zadnjega albuma Bloodletting je bil v repertoarju po en iz plošče (ne iz čisto vseh). Najbolj pa sta ˝zažgala˝ In Union We Stand ter seveda zadnji Fuck You. Čeprav jih je bilo užitek gledati tudi kot predskupino, svetujem vsem, ki bi si jih radi ogledali v živo, naj si jih ogledajo, ko bodo nastopili kot headlinerji.
Set lista (1 komad manjka, vrstni red malo pomešan): Battle, Hello From The Gutter, Bleed Me, Coma, What I´m Missin`, Rotten To The Core, Bastard Nation, In Union We Stand, Necroshine, Fuck You.
Nato je bil na vrsti Halford, bivši pevec ene največjih metal skupin vseh časov, Judas Priest, in veliki povratnik na sceni. Na začetku je bil skrit za temnimi očali in zelo zadržan (uvodne tri komade je odpel bolj na mestu, brez kakršnihkoli gest). Po komadu Into The Pit pa se je le razživel. Opaziti je bilo, da so mu bolj domači veliki koncertni odri, kjer je večinoma igral s Priesti in kjer je seveda moč uprizoriti veliki show, značilen zanje. Na manjših se nekako ne znajde najbolje. Vendar je Rob vedno bolj kot po svojem nastopu (kot npr. Dickinson) slovel po svojih pevskih sposobnostih. Po skoraj desetih letih odsotnosti je dokazal, da je tu še kar nepremagljiv. Zares neverjeten vokal ima tudi v živo. Halford je imel ob sebi dobro ekipo, v kateri je navdušil predvsem bobnar Bobby Jarzombek. Z nenehnim pačenjem je malce ˝najedal˝ le eden od kitaristov. Izbor komadov je bil zelo dober. Odigral je dva boljša iz obdobja Fight, večino svoje plošče Resurrection ter kopico starih Judas Priest klasik. Od teh je bilo kar nekaj presenečenj: Jawbreaker, Running Wild, Riding On The Wind, Stained Class že dolgo niso bili na repertoarju Priestovih koncertov. Seveda pa niso manjkale obvezne The Hellion/Electric Eye ter v dodatku Metal Gods, Breaking The Law, ki jo je v celoti odpela publika (brez Halforda) ter Tyrant, s katero je zaključil koncert. Videlo se je, da je bil Rob z njim zelo zadovoljen, prav tako pa smo bili tudi mi in se utrujeni vrnili v sicer toplo, a deževno Slovenijo.
Ob tem koncertu mi misli nekako uhajajo na solo koncert Brucea Dickinsona, ki je bil tu (v sosednji hali, oddaljeni 20 metrov) pred dvema letoma. Bruce je takrat predstavljal odlično solo ploščo Chemical Wedding, Maidnom je šlo bolj slabo in kmalu zatem je sledila njegova vrnitev k železnim devicam. Rob se trenutno nahaja v podobni situaciji in ni malo ljudi, ki bi ga želelo zopet videti s Priesti. Mogoče si tega želi tudi sam. No, pustimo se presenetiti.
Set lista: Resurrection, Made In Hell, Locked And Loaded, Into The Pit, Nailed To The Gun, Stained Class, Jawbreaker, Running Wild, Saviour, Silent Screams, Cyberworld, Temptation, Night Fall, Genocide, The Hellion/Electric Eye, Riding On The Wind, Metal Gods, Breaking The Law, Tyrant.