Na današnji dan
2011
Amon Amarth izdajo svoj osmi album Surfur Rising
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

20. 4. 2016

Hexvessel / New Keepers of the Water Towers

Channel Zero, Metelkova, Ljubljana / 6. 4. 2016

Prvo aprilsko sredo je Channel Zero na Metelkovi gostil dve izjemni skupini in vsaj Hexvessel ljubiteljem Code ali Beastmilk oz. Grave Pleasures ne bi smeli predstavljati neznanke. S švedsko predskupino New Keepers of the Water Towers sem se sama ob najavi koncerta v Ljubljani srečala prvič in moram reči, da so se mi ta večer najbolj vtisnili v spomin ravno oni.

Zasedba, ki je sprva pisala glasbo v stoner/doom metal žanru, je letošnjega marca izdala svoj tretji album Infernal War, s katerim se je povsem ločila od svojih korenin in suvereno zaplavala v atmosferični progresivni rock. Nova naslovnica zaradi piramidastega motiva spominja na predlanski album Be All End All norveške avantgardne elektro/jazz skupine Manes, vendar bolj kot nanje New Keepers of the Water Towers zlasti na račun vokala spominjajo na nekakšno mešanico skupin Yob in Mastodon, pa še to le, če se omejim na njihov album The Hunter. Na najnovejšem ploščku so te vzporednice sicer mnogo manj izrazite kot na primer na prejšnjem albumu Cosmic Child (2013), a so do neke mere še vedno slišne. Nove skladbe v živo ne zvenijo nič manj prepričljivo kot na studijskih posnetkih, še več; sekstet je, povsem zatopljen v glasbo, skorajda dihal kot eno. Za bobnarja bi se lahko večkrat celo reklo, da ga je glasba malodane obsedla, koliko se je vanjo vživel na svojevrsten način. Ker so bili fantje dobro ozvočeni, so prisotne dobesedno posrkali v svoje vesolje raznoraznih kitarskih, vokalnih in drugih zvočnih efektov, ki so jih podkrepili še s celo vrsto manjših inštrumentov. Kadar se šesti, verjetno za potrebe turneje dodatni član ni posluževal triangla, tamburina, raznoraznih manjših bobnov ali dežne palice, je vmes udarjal kar po bobnarjevi čineli v bližini, s seboj pa je imel celo gong. Poleg njega in klaviaturista, ki prisega na znano švedsko znamko Nord, katere glasbila imajo ene najboljših zvokov Hammondovih orgel, je med bolj eksperimentalnimi intermezzi s svojimi moduli na atmosferiki gradil še basist. New Keepers of the Water Towers so nam ponudili prvovrsten koncert, četudi nas je bilo v publiki le nekaj deset ljudi. Band je z občinstvom komuniciral sproščeno in v zraku se je vila neke vrste intima, ki je na večjih koncertih v gneči in trušču preprosto nikoli ni. Zaradi tega so mi takšni koncerti mnogo bolj pri srcu, čeprav mi je po drugi plati žal, da si banda ni prišlo pogledat več ljudi. Če bi si, tega zelo verjetno ne bi obžalovali.

Setlista: Tracks Over Carcosa, The Forever War, Misantropin kallar/Jorden, Tachyon Deep.

Po krajšem premoru, ki smo ga preživeli zunaj na toplem večernem zraku, smo se ob prvih udarcih na bobnih kaj hitro vrnili v dvorano, saj so Hexvessel začeli z novo skladbo Transparent Eyeball. Tudi tekom večera so nam predstavili večino skladb z aktualnega, bolj retro zvenečega, albuma When We Are Death. Na turneji jih tokrat ni spremljala šesta članica Marja, ki bi s svojim glasom in dodatnim bobnom dopolnila že tako čuten in sproščen nastop njenih sočlanov, ne vem pa, kam bi se sploh lahko postavila na oder, saj peterica že tako ni imela ravno prostora na pretek. Skupina v svojo odrsko pojavo ni kaj dosti vložila niti ji tega ne bi bilo treba, saj si nekako predstavljam, da so točno takšni, neobremenjeno sproščeni in samosvoji, tudi v zasebnem življenju. Nekaj malega se je v zvezi s tem sicer poigral vokalist in kitarist Mat, a je svoje ponču podobno ogrinjalo odvrgel že nekje po prvi tretjini nastopa, tako da smo vsakič, ko nam je obrnil hrbet, lahko na njegovem usnjenem brezrokavniku videli krpanko raznoraznih pastelnih barv, tudi rozaste in rumene, v obliki pentagrama, spredaj pa mu je z vratu visel ogromen koščeni obesek v obliki luninega krajca. Malo preden so odigrali še Cosmic Truth, sem opazila, da ima tudi basistka prikladne pajkice z vzorcem vesolja, šele proti koncu pa mi je v oči končno padel še z gobicami ročno poslikan ojačevalec za bas kitaro. Koncept narave, ki so ga razširili tudi onkraj nebesnega svoda, članom Hexvessel ne predstavlja zgolj tematski material, ki se mu posvečajo v svojih besedilih, temveč jim zelo očitno predstavlja nekaj več tudi izven tega glasbenega projekta. Podobno tudi svojih skladb niso odigrali kot zgolj dobro naučeni glasbeniki, temveč se je vsak res vživel v svojo vlogo: Mat je pel kot pravi Chris Isaak, še bolj kot sintesajzerju se je Kimmo zares prepustil svoji trobenti, Niini na basu in Simo na kitari sta usklajeno gradila melodično os glasbe, medtem ko sta tiho pela z Matom, Jukkovo tankočutno igranje na bobnih pa je najbolj prišlo do izraza pri skladbi Mirror Boy. Seveda so zaigrali tudi nekaj starejših stvari in v živi izvedbi smo lahko slišali skladbe I Am the Ritual s prvenca Dawnbearer (2011) ter Woods to Conjure in Sacred Marriage z No Holier Temple (2012). Kakšne viže več se gotovo ne bi nihče branil, vendar sta nam tokrat na žalost ušli pesmi His Portal Tomb in Invocation Summoning, ki so ju na tokratni turneji redno igrali. Četudi smo bili za tako maloštevilno občinstvo precej glasni, nam je očitno vseeno primanjkovalo še nekaj parov glasilk, saj Hexvessel na koncu nismo uspelo priklicati nazaj na bis.

Setlista: Heaven and Earth Magic (intro), Transparent Eyeball, Woods to Conjure, Teeth of the Mountain, I Am the Ritual, Mirror Boy, Sacred Marriage, Drugged up on the Universe, Cosmic Truth, Mushroom Spirit Doors, Earth over Us, When I’m Dead.

Mat se je pred zadnjim komadom prisotnim zahvalil z besedami, da jim res veliko pomeni, da smo jih prišli podpret, kar mu dejansko brez težav verjamem in čeprav so Hexvessel nekako pohiteli in nam ponudili bolj okrnjeno setlisto, saj je bila zanje naslednja postojanka na turneji še kar oddaljeni Stuttgart, lahko mirne vesti prištejem tokratni koncertni večer k nekaterim najljubšim zadnjih nekaj let. Žal mi je, da jih nisem videla že prej, ko so pred tremi leti igrali kot predskupina na turneji z Alcest, vendar srčno upam, da bo priložnosti za popravni izpit v prihodnje vsaj še nekaj.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
24. 12. 2012Channel Zero / Novice
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija