REPORTAŽE

8. 10. 2015

Metal Erection Vol. III

MC Pekarna, Maribor / 03. 10. 2015
Avtorica: Tina Urek

Študijsko leto se je v Mariboru pričelo s precej trdimi ritmi. V soboto se je namreč v Pekarni odvijal že tretji Metal Erection pod okriljem prekmurskih Brutal Partysan Booking. Tokrat so za erekcije poskrbele tri domače in ena tuja zasedba. Pred vsem znanim lokalom štajerske prestolnice se je nekje do osme ure že nabral kar lep kupček obiskovalcev, ki je na koncu štel morda malo več kot 70 glav. Zaradi takšnih in drugačnih razmer se prvi koncert ni začel pred deveto, tako da je celoten dogodek trajal za nekatere morda celo predolgo – približno do ene ure zjutraj.
Prvi so na oder stopili prekmurci Unicum, ki so nam postregli z odlično mero rap metala. Manjkali niso niti Rage Against The Machine in pa seveda različno nastrojeni lastni komadi skupine. Kljub temu, da publike niti ni bilo veliko (v primerjavi s podporo kasneje), so Unicum naredili več kot odlično potezo in že na samem začetku odigrali Killing In The Name (RATM). Glede na to, da je skoraj vsa glasba dosegla kadilsko/pivsko družbo zunaj, je verjetno vsem znan komad poskrbel za kar nekaj premikov v dvorano. Veliko pa je odtehtala tudi odlična izvedba priredbe, ki nas ni pustila na cedilu. Tudi tisti, ki verjetno malo bolj redko prisluhnemo dotični zvrsti, smo dobili svojo dozo. Kakorkoli, Unicum so bili več kot primerni za otvoritev dogodka, ne le z odličnimi komadi temveč tudi z usklajenostjo in samo izvedbo vedo, kako se stvari streže. Za trdimi ritmi, ki so klicali po kritikah državi, pa je prišlo totalno nasprotje. Cirkus. Vodja cirkusa in njegovi klovni so z megafonom odšli ven povabit ljudi na predstavo, kakor se to seveda spodobi, potem pa so zasedli oder. Govora je namreč o skupini CyniC CircuS, gostih iz avstrijskega Gradca. 6-članski band, preoblečen v cirkusante, na odru igra nekakšen alternativen rock/metal, ki mene osebno še najbolj spominja na italijane Lacuna Coil. Morda zaradi tako ženskega kot moškega vokala, morda zaradi celotne podobe zasedbe. Kako točno zvenijo, lahko preverite tukaj. Kot njihovi predhodniki so tudi cirkusantje imeli kar veliko podporo publike. Morda je to zaradi mične vokalistke Cat, ki je v korzetu in mini krilcu plesala na odru, morda zaradi samega zanimanja. Sama sem sicer pričakovala nekaj bolj v stilu Devina Townsenda in po krajšem pogovoru s pevko sem izvedela, da bi tudi sami radi dosegli nek mix Devina Townsenda ter System Of A Down. Trenutno pa se res najbolj gibajo v smeri Lacuna Coil, ki pa je kar nekaj glasbenih kilometrov stran od željenega cilja. Vsekakor je njihova izvedba na odru odlična, pa tudi komadi so dokaj poslušljivi. Morda bi bilo potrebno le malo dela na usklajevanju moškega in ženskega vokala, morda je kriv tudi slab zvok, saj smo na momente vokalistko bore malo slišali. Večkrat sem se tudi spraševala, ali bi morda bolje izgledalo, če bi skupina izbrala tudi nek moderen izgled in bi se le vokalistka držala korzetov, potem pa sem izvedela, da band za sabo skriva še nekaj drugega. Kar naenkrat so med publiko leteli baloni in rdeči noski, na odru pa se je pojavila skrinjica prostovoljnih prispevkov. Prispevki za pivo ali pot domov? Ne. Lansko leto je skupina zbrala malo več kot 1000 €, ki so jih namenili otrokom v bolnišnicah (nekaterim verjetno klovni zdravniki in rdeči noski niso tuj izraz), letos pa rešujejo medvede iz cirkusov v Sibiriji, če sem prav razumela. Več o sami zasedbi boste lahko prebrali kmalu v intervjuju, v Mariboru pa so kljub manjšim vokalnim kiksom in morda ne ravno »cirkuški« glasbi pustili dober vtis in verjetno tudi nekaj erekcij v prvih vrstah.
Raznolik glasbeni program so nadaljevali progresivni death metalci Cordura, ki so imeli med publiko tudi največ podpore. Morda zato, ker so bili najbolj »znani«, za nekatere verjetno celo najbolj »metalski«. Štiri oz. petčlanska skupina (med uradne člane namreč fantje štejejo tudi cubase oz. Kjubejs Fajf, ki vsakič poskrbi za glasbeno podlago) je kar dobro napolnila dvorano in pokazala vsem, kako se igra kompleksen progresiven death metal, ki se že sliši zakomplicirano, zato fantom ni za zameriti, če je v gibanju samo vokalist. Zasedba, ki se je rodila iz samostojnega projekta čarovnika Tima Drakslerja leta 2012, se je pognala visoko ravno tako hitro, kot je prišla na svet. Eden izmed razlogov je verjetno tudi to, da je Tim v zasedbo povabil člane, ki imajo za seboj že kar nekaj projektov in bandov, pri nekaterih pa še vedno sodelujejo. Glede samega koncerta ni reči kaj veliko, saj nas je zasedba držala v zraku od začetka do konca, tako da fantje na odru niso bili edini prešvicani v dvorani. V dobri uri smo slišali nekaj starega, nekaj novega in pa tudi dva coverja zasedbe Death. Prvi izmed njih je bil Scavenger Of Human Sorrow, ki so ga odigrali odlično, hkrati pa tudi hitreje od originala in tako pokazali, iz kakšnega testa so. Tukaj preseneti predvsem vokalist Nejc Heine, ki je pokazal, da mu ni znano le globoko kruljenje, ampak zna pogledati tudi v Chuckove višine. Odličen band, ki bo z malo sreče, malo vaje in kakšnim pobegom v tujino prišel še daleč. Zadnji pa so na oder stopili Ashine, ki se večkrat opredeljujejo kot thrash/death metal z modernim priokusom, njihovi vzorniki pa naj bi bili vsi od Pantere in Wintersun pa do Death. Glede na pozno uro in že večkrat izpraznjen kozarec sem si ogledala samo začetni del koncerta in sama bi zasedbo označila čisto enostavno - za moderen metal. Vse skupaj mi je bolj zvenelo na metalcore z različnimi priokusi groova in death metala. In teh priokusov se zadnje čase drži kar veliko slovenskih skupin. Morda je res težko delati nekaj specifičnega, ali pa ti je enostavno všeč zmetati na kup vse ideje, ki jih nosiš v žepu. Kar sem slišala, mi je bilo sicer ušeč, vendar ne dovolj dobro, da bi me držalo v skoraj brezzračni dvorani še dodatne pol ure ali več. Kljub vsemu pa je bil celoten dogodek odlično izpeljan, raznovrstnost skupin je pripeljala lep kupček obiskovalcev. Takšnega obiska niti nisem navajena na lokalnih koncertih, zato je bilo vse skupaj toliko boljše.
Pohvale organizatorjem, skupinam in vsem, ki so prišli in pokazali odličen support domačim in tujim gostom.

SORODNE VSEBINE:
25. 1. 2016Metal Erection Vol. IV / Reportaže
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana