REPORTAŽE

8. 10. 2005

Metal Mania Open Air 2005

Komen / 12. in 13. 8. 2005

V Komnu je po letu premora od mrtvih vstal festival Metal Mania Open Air in letos doživel tretjo ponovitev. Ob prihodu na prizorišče je bilo takoj videti, da je letos oder veliko večji kot poprej, pa tudi ozvočenje je obljubljalo prepih v ušesih.
Festival se je sicer neuradno začel že v četrtek, ko naj bi na warm up showu v stari komenski šoli nastopili Anhelitus in Mozak. Slednjih zaradi neznanega razloga ni bilo, so pa zato mladi postonjski black/death metalci Anhelitus zelo dobro opravili svojo nalogo ter vsaj malo ogreli maloštevilno občinstvo (okrog 20, vključno z bandom in organizatorji). Zvok je bil razmeroma soliden, čeprav so igrali brez basista, priredbe Dark Funeral, At the Gates in Slayer (glede na močne padavine zunaj bolj primerne pesmi od Raining Blood skoraj ne bi mogli najti) pa so še dodatno izboljšali atmosfero.
Uradni del festivala je otvorila kranjska trojica, ki nastopa pod imenom April Never To Be Seen. Moderni emo-glam-metal kot mu pravijo sami sicer pred oder ni zvabil publike, ki je počasi prihajala na koncertno prizorišče. Večina je počivala na tribuni ali pa se je pred soncem skrivala v šotoru, v katerem je bil šank. Vseeno je trojica korektno odigrala svoj nastop. Sledil je domač black metal paket, ki sta ga sestavljala dva mlada banda, Wintersoul in Skorbut. Prvi so zaradi nanašanja corpse painta zamudili nekaj minut, tako da jim je za nastop ostalo le pol ure, v kateri so predstavili simfonični black metal s klaviaturami. Odlično ozvočenje ne dovoljuje nobene napake in tako je bilo slišati malce fušanja – verjetno bi ga bilo manj, če bi bili člani banda bolj trezni. Od klaviatur pa k staremu, pagan black metalu. Primorska skupina Skorbut nam je predstavila komade z lani posnetega albuma Ancient Times. Boljši nastop kot poprej je pod oder zvabil več ljudi.
Sledil je prvi tuj band, avstrijski death metalci Khagan. Počasen death metal so predstavili v novi zasedbi, saj so imeli session kitarista, pa tudi vokal je prevzel basist. Nastop Fetishe smo v večji meri izpustili, ker je bilo počasi treba poiskati člane God Dethroned, saj se je bližal njihov nastop. Pred njimi so bili na vrsti le še Evenrain, melodični death metalci iz Nove gorice. Tako kot vedno so tudi tokrat v tričetrt ure pokazali energičen nastop, ki je pod oder zvabil lepo število headbanganja željnih. Med rednim repertoarjem z dema Obscured In A World Of Light ni manjkala tudi Rolling Stones priredba Paint It Black.
Headlinerji prvega dne (in kot se je izkazalo kasneje, tudi drugega) God Dethroned so v uri in pol predstavili svoj black/death metal z old-school ritem navezo. Dobra podlaga k headbanganju, a kaj, ko se je vse skupaj že kmalu začelo ponavljati, tako glasba kot enoličen nastop – nič posebnega. Prvi dan so zaključili štajerski Sabaium, ki so pred kratkim zamenjali zasedbo in stil glasbe. Od bolj gothic obarvanega, melodičnega metala so se usmerili v bolj brutalen (po besedah vokalista pa pussy) metal. Solidno, vendar pa se je večina publike raje odločila za nalivanje s tokrat ne tako toplim pivom kot pa poslušanju domačega banda.
Čeprav je deževen petek (po skoraj celi državi; v Komnu je sijalo sonce) obetal slabo vreme, je bila sobota v Komnu zakon, kar se tega tiče. Prvi so okoli 14.30 začeli sevniško-krški Grrizli Madams, ki so začeli s hitom What The Fuck, Zvok je bil ubijalski – Prusovi bobni so se slišali fantastično, Rudi je ubijal bass (še zdaj mi ni jasno, kako ta tip lahko igra grind!), medtem ko je Maco z dobrimi forami in krulečim vokalom vse skupaj zaganjal do pekla in nazaj. Dobro sprejeti, vendar je bilo še preveč sončno. Drugače pa so predstavili tudi komade z dema.
Za njimi sem si (Ivan) malce iz sence, malce pod odrom ogledal prekmurske power metalce Children Of The Night, ki so (tokrat z eno kitaro manj) uspešno pokazali, da zapuščina prve plošče Helloween še živi. To se predvsem nanaša na vokal, ki je baje mnoge motil, meni pa je bil zakon – resda ni preveč vibrata (oziroma morda celo nič), ampak je to prava “fušaj-v-stilu-Kai-Hansena” šola. Zelo poslušljivo, a big hails pa gredo bobnarki, ki bi lahko marsikoga naučila igrati pedale in ostale stvari. True!
Brez cover bandov skorajda ne gre, na Metal Campu so to obupno uprizorili JBO, tukaj pa so to kvalitetno storili Fosgen, ki baje od petih članov šteje kar štiri brate. Igrali so priredbe starih Iron Maiden, Metallice, Motörhead ter Slayer – same stare stvari, niti ena kasneje kot 1985. Pohvala gre vsem članom, še posebej pa pevcu, ki je zelo dobro zadel Paula Di Anna. Invite them to your metal weddings, folks!
Da ne bi samo prišli na svoj račun samo heavy fani, so poskrbeli avstrijski death metalci Violent Devoties. Soliden in standarden ter precej catchy death metal v ameriškem stilu, še posebej je bil dober vokal, pa tudi sam band je bil dokaj živahen. Pritegnil je kar lepo število brutalcev in tako omogočil grinderjem Dickless Tracy, da so lahko svoj šov uprizorili pred zavidanja vrednim številom ljudi. Standarden repertoar in dober zvok s to spremembo, da so izpustili precej »funny« delov, saj je bil nastop posvečen dvema preminulima priateljema. Vendar so tokrat osvežili black metalce s priredbo Beherit, kar je potem bilo v prid primorskim Somrak, ki so (čeprav precej statični na odru) uprizorili “total necro grimm black metal krieg” – vokal je bil prav twisted, tak v stilu Satyricon, kitara in bass čebelasta (nekaj riffov in gas – the Darkthrone way), boben pa zelo dober šus. Super je bil gost pri zadnjem komadu, ki je marsikaterem gledalcu dvignil obrvi s svojim odličnim in brutalnim kruljenjem. Morda ne bi bilo slabo, če bi nadaljevali v tej maniri – death/black, pa še sekire v roke.
Negligence so resnično dobri, odkar jim je piko na i pribil Alex, ki za svoja leta res dobro poje – Bay Area do konca. Standardni set komadov in dober žur ter odziv s strani folka. Iz Hrvaške so na oder prigrmeli agresivni death thrasherji, ki pa se ne ustrašijo občasne melodike (brez, da bi seveda izpadli pussy) – E. N. D. (drugače Evil Never Dies). Crusterski bass, masivno agresivni boben, brutalen vokal in dve naravnost ubijajoči kitari. Resda so bili malce prehrupni, ampak je tole bilo do konca.
Robčke ven in jokat, saj so na odru novogoriški Entreat. Tokrat so imeli super nastop in zvok, čeprav še marsikdo ne prenese Patrikovega vokala. Kitarski napad Mikla/Matjaž ubija še vedno, tokrat še Miklini vokali (se dere kot jesihar), basist še vedno ne more stati niti malo na mestu, medtem ko je meni pogled uhajal k setu Samotovih bobnov in seveda njegovem nečloveškem udrihanju – kapo dol! Priredba At The Gates je bila na mestu, medtem ko sem posebno hvaležen za refren enega komad, kjer Patrik poje »ajm gona kraijaj...«, ampak – where was the cry pit?! Minus samo za to. Na koncu so na odru že v drugo dominirali nizozemski God Dethroned in odprli svoj (predolg) set z Nihilist z nove plošče, vendar so po dvajsetih minutah postali resnično enolični in predolgi. No, hvala za Villa Vampiria in Copulating Maria, ampak, kar je predolgo ... Vsaka čast pa bobnarju, ki blasta v škornjih, drugače pa je bil band precej statičen, pa tudi vokalist Henry je zgledal, kot bi ga kdo prilepil na tla.
Za konec (in škoda, ker niso igrali prej) so ostali melodični death metalci Sweet Sorrow, ki si jih zaradi preutrujenosti nisem ogledal, vendar je folk norel še zame (in to dežju navkljub). Baje zvok ni bil najboljši, kar so krivi ozvočevalci (baje so kar izklopili back line), vendar vem, da Valencio in kompanija ne delajo kompromisov, zato od njih ne pričakujem nič drugega kot pa extreme!
Lep vikend, točen razpored bendov, super cene hrane in pijače ter pravi folk. Škoda za vsakogar, ki ga ni bilo. Ko me vsaj ne bi presekalo v hrbtu...

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
12. 8. 2005Metal Camp 2005 / Reportaže
17. 2. 2004Dirty Skunks Birthday Fest part 1 / Reportaže
27. 8. 2002Metal Mania Open Air 2002 / Reportaže
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana