Na današnji dan
2011
Amon Amarth izdajo svoj osmi album Surfur Rising
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

4. 1. 2012

Negligence / The Canyon Observer

Trg Francoske revolucije, Ljubljana / 31. 12. 2011

Novo leto, hrup in gneča vsepovsod, praznik patoloških nakupovalcev, večer, ko se kot sprogramirani postavimo v vrsto robotov in na znak po celem svetu skladno s časovnim pasom ob žarečem nebu predse molimo svoje okončine ter trosimo prazne besede želja okolici, znanim in naključnim mimoidočim. Pa za metalce? Četudi verjetno vsaj zaradi vljudnosti drži vse izrečeno, je šlo na Trgu francoske revolucije zgolj za še en vikend, ki smo ga preživeli s poznanimi domačimi metal skupinami. Tradicijo tovrstnega žanra, ki se je v tistem koncu Ljubljane na zadnji dan leta pričela nekaj sezon nazaj, so tokrat nadaljevali postmetalni The Canyon Observer in najvidnejši Bay Areya thrash predstavniki Negligence, oboji pa so bolj kot ne služili za ogrevanje odra in publike širši množici namenjenim Pankrtom in Niet.
Prizorišče pol ure pred nastopom prvih skoraj povsem prazno, posamične gruče ljudi obložene s pijačo so sem ter tja naletele na obhod varnostnikov, ki so poskrbeli, da na prizorišču ni bilo nevarnih steklovin, sicer pa vse do pričetka nastopa mir, tišina. Ob masivnem zvoku basa, hipnotične kitare ter počasnih, skoraj sludge obarvanih bobnarskih vložkov znenada z odra pri primerni glasnosti butne v obraz vsa energija The Canyon Observer. Zanimanje prišlekov počasi a vztrajno začne naraščati, do polovice nastopa smo že tvorili čisto spodobno množico. Rutino mnogih poznanih obrazov rednih obiskovalcev koncertov, ki so bili prvi na prizorišču že pričenjajo razblinjati novinci, ki so skušali zapopasti ritem. Band skozi celoten nastop s publiko verbalno sploh ne komunicira, odlično vlogo telesne govorice pa tako namesto značilnega Gonobinega »jebite si mater« opravi bosopeti frontman Hopsy, jasno ob spremljavi efektivno bogatih krikih agonije. O sami glasbi kaj dosti ni povedati; bandov pristop temelji na enostavni zasnovi skladb, katerih bistvo je nadgrajevanje osnovne ideje oziroma stavka s čedalje težjim, gostejšim zvokom in agresivnejšim igranjem. Najbrž je odveč razlaga, da to ni glasba, kjer bi izvajalcem gledal pod prste in prikimaval tehniki in natančnosti, pač pa gre za vsetelesno doživetje, prepuščanju ritmom; ključ je v stopnjevanju in minimalizmu, hkrati pa podaja dovolj morbidno in tudi čustveno nabito ozračje. Zvok jim je šel zelo na roke, verjamem pa, da se stvar še odličneje obnese v klubski atmosferi z nekaj sto sinhrono udrihajočimi glavami. Komur je »potegnil« prvi komad se je verjetno našel v vseh, med seboj so si namreč strukturno in aranžmajsko tako podobni, da ali vzljubiš celoto ali pa se na smrt zdolgočasiš po nekaj sekundah.
Negligence. Po ogledanih stotinah koncertov v Sloveniji ob podpori vedno istih privržencev ter po ogledu tedenske turneje na Poljskem, kjer je med neznanci band z nastopom resnično dozorel in zacvetel, tokrat z velikimi pričakovanji samozavestno zavzamejo oder pred Križankami. Solidna izkušnja za poznavalce, ki so že napolnili prve vrste in odpeli vsako vrstico, žal pa je tistim, ki so band slišali prvič vse skupaj zvenelo le kot hrup in bobnenje. Res, res slabo, za tako zmedo ni nobenega opravičila, pri tem pa bandova izvedba nima nobene zveze, problem tiči med mešalko in stolom. Četudi je bil tonski mojster poznana faca z metal dogodkov, pa mi je delovalo vse skupaj narejeno z levo roko. Zvok, ki je bil nastavljen na aranžmaje v vseh pogled počasnejših predhodnih in naslednjih bandov nikakor ni bil primeren za grmenje bas bobna in ostalih tolkal, ki morajo zaradi intenzivnosti udrihanja impulze hitro zapirati, sicer se združijo v trušč hipodroma. Do izraza ni prišel niti prodoren vokal, prvič pa smo lahko razločneje od vodilne Jayjeve kitare slišali Dyzovega naslednika, ki se je izkazal v izredni točnosti igranja, po novem pa prevzema tudi čedalje več solaž. Kakorkoli, tisti zvok smo preživeli in kljub vsej zmedi uživali v vrhunskem nastopu vseh članov, kjer se je v povezavi programa odlično izkazal Alex in publiko pripravil celo do petja Bele snežinke. Poleg tega so se bolj splošni publiki približali z zelo zmetalizirano izvedbo Van Halenove Ain't Talkin' Bout Love. Če smo se pri The Canyon Observer načudili Hopsyjevem zvijanju na odru in metanju na kolena, smo lahko zares osupli šele med Alexovim skakanjem vsepovprek, da ne omenjam prevalov in drugih gest. Ni čudno, da so po videnem Poljaki v eni izmed reportaž tamkajšnjih koncertov zapisali, da gre za odlično thrash metal zasedbo s Tarzanom na čelu. Band je zaključil ob glasnih zahtevah publike po še, dretju naslovov komadov, ki so bili izpuščeni, ta besna z glasbeniki povezana atmosfera pa je vsaj za trenutek pregnala do kosti segajoč mraz, ki je tisto jasno noč pritisnil brez usmiljenja.
Ta večer so z izvedbo, ki se zelo približa ploščam posebno zablesteli tudi Niet, ki od sebe sicer ne dajo nekega gibanja, pač pa ravno to v zelo številčni publiki zbudijo z nostalgičnimi riffi. Vzdušje izredno intenzivno, iz grl mlajše in starejše generacije ob brizganju odprtih steklenic in pločevink daleč naokoli odmevajo besedila Ruskega vohuna, Depresije ter ostalih ponarodelih revolucijsko navdahnjenih skladb. Skeptičen nad temi združitvami ostajam resnično presenečen in celo navdušen nad izvedbo in še enkrat zvokovno približanju temu, kar so zapustili slovenski alternativi s tistimi legendarnimi zapisi. Niet, hvala za pot nazaj v najstniška leta!
Tokratna izvedba novoletnega koncerta pred Križankami je torej ponudila precej prijetnih občutkov gotovo pa v svetu metala le frakcijo tega, kar je nekaj let nazaj uspelo Metalsteel in Jamesu Riveri v okviru Sabbath Judas Sabbath. Še naprej pozdravljam idejo tovrstne promocije te odlične glasbe širšemu krogu poslušalcev, saj z izjemo tistih nekaj sto sledilcev undergrounda metal scena obstaja le v krogu dosega založbenih bandov, kot ugotavljajo tisti, ki sceno gledajo od znotraj ob stiku z večjimi imeni.

SORODNE VSEBINE:
17. 3. 2014Alaskan / The Canyon Observer / Reportaže
20. 3. 2012The Canyon Observer / Novice
5. 2. 2008Negligence / Novice
8. 4. 2004Negligence / Novice
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija