REPORTAŽE

13. 4. 2017

Nocturnal Depression / Psychonaut 4

Orto Bar, Ljubljana / 6. 4. 2017
Avtor: Gorjanec

Tradicionalni Orto Fest se je komaj dobro začel, pa ga je že zajela temina v obliki black metala. Toda ne katerega koli black metala, temveč tistega najbolj zamorjene, depresivne sorte, in to kot nalašč na večer pred svetovnim dnevom zdravja, ki je bil letos posvečen ravno depresiji.
A na Paranoidu nismo zato, da bi delili nasvete okoli duševnega zdravja, čeprav je uživanje v »glasbi za dušo«, kot depressive black metal opišejo mnogi njegovi oboževalci, vsekakor odlična terapija, temveč se bomo raje posvetili kar koncertu, ki se je vzporedno z Demolition Group v hali (ja, v Ortu sta se tisti dan odvila dva koncerta hkrati) odvil v zgornjem nadstropju, v bolj intimnem objemu koncertne dvoranice, imenovane klub.
In kaj smo imeli tokrat na meniju? Že dobro znane in uveljavljene Nocturnal Depression iz Francije, ki so nas, če me spomin ne vara, v Ljubljani obiskali že četrtič, med drugim pa so nastopili tudi na drugem festivalu MetalDays v Tolminu. S seboj so tokrat pripeljali gruzijske kolege Psychonaut 4, ki sem jih imel ves namen ušesno dodobra preveriti že prej na spletu, a nekako mi to do koncerta ni uspelo, kar ni nič hudega, saj sem se lahko zato pustil presenetiti. Psychonaut 4 imajo na svojem profilu v Spletni enciklopediji metala pod temami besedil navedene depresijo, droge, seks, alkohol, brezupje in samomor in ti pojmi skupaj v popolnosti opisujejo vtis, ki ga je dajal prvi član banda, ki se je prikazal iz backstagea, preklasti kitarist Drifter, ko se je počasi primajal do odra, s težavo splezal nanj in nase komajda obesil najbolj obtolčeno kitaro, kar sem jih kdaj videl. Med tem procesom so se mu pridružili tudi ostali člani zasedbe in začela se je noč uživanja v agoniji.
Kot je pri mnogih blackmetalskih bandih v navadi, je bila kot del imidža tudi tukaj prisotna umetna kri, sicer le pri bosonogem pevcu Grafu, ki jo je imel namazano po rokah, ne bi pa se čudil, če bi imel kaj prave krvi tudi na lasišču, saj se je že med prvim komadom z lasmi ponesreči zataknil za Drifterjevo kitaro, vendar ni dovolil, da bi to motilo njegov nastop, saj je preprosto cuknil z glavo in za seboj pustil zajeten pramen, ki je kot trofeja kakega severnoameriškega Indijanca plapolal na kitari tekom celega nastopa. Razen omenjenih dveh ostali člani banda niso kaj prida izstopali; oblečeni so bili v navadna črna oblačila in preprosto mirno uživali v igranju. Naslovov komadov si žal nisem uspel kaj prida zapomniti; po všečnosti vem, da mi je izstopala skladba Anti-Human, še bolj pa naslednji štiklc, pri katerem se jim je na vokalu pridružil Lord Lokhraed iz Nocturnal Depression. Sicer pa je omenjeni pevec Graf dobršen del svojega nastopa preživel na odru, tj. na tleh odra, kjer se je zvijal v čustvenih mukah.
Po predvideni uri nastopa je setlista prišla do konca – vsaj tako predvidevam spričo napovedanega urnika koncerta in pa dejstva, da je prej omenjeni kitarist odklopil svojo kitaro in se odmajal že pol poti do backstagea, preden so ga ostali prepričali, naj pride nazaj, in odigrali so še dva komada, od vsega skupaj cca. sedmih ali osmih v celotnem repertoarju. Publika kar lepo napolnjenega kluba je Psychonaut 4 odlično sprejela, pravzaprav kar nad pričakovanji, kar pomeni, da so fantje pustili zelo dober vtis, torej se verjetno lahko v prihodnosti nadejamo novega obiska.
Dvorana se je za naslednjih 15–20 minut napol izpraznila, saj je publika izkoristila čas za skok na sveži zrak, ironično večinoma na cigaret al dva. Presenetilo pa me je dejstvo, da se ni vsa publika tudi vrnila nazaj v dvorano – Nocturnal Depression so imeli manjše občinstvo kot predskupina.
Zasedba širi žalost in obup po svetu že od leta 2004, v tem času pa je izdala sedem studijskih albumov, oziroma osem, če štejemo še najnovejši Deathcade, na katerem je zbranih devet na novo posnetih skladb iz zadnjega desetletja bandovega ustvarjanja, in tako je končno moč v primerni kvaliteti slišati tudi njihov prvi veliki hit Nostalgia. Brez le-te seveda ni šlo tudi na tokratnem koncertu, kot tudi marsikaterega drugega bisera, vsak pa je bil pozdravljen z bučnim aplavzom. Koncert sam je kakopak, kot dotični glasbeni zvrsti tudi pritiče, minil zelo mirno in vsekakor prehitro, čeprav bi laiki nemara rekli, da se depresivni black metal vleče kot čreva na obali Normandije, občudovanja vreden pa je tudi frontman Lord Lokhraed, ki kljub svoji deformirani levici vešče obvladuje kitaro. Edina stvar, ki je nekoliko kvarila vtis, je bil začuda še vedno živi Drifter iz Psychonaut 4, ki se je ponovno primajal iz backstagea naravnost v prvo vrsto in se med nastopom Nocturnal Depression parkrat celo povzpel na oder, kjer je med instrumentalnim delom skladbe v mikrofon tulil melodije. Daj omagaj že vendar, model.
In ko smo že pri odhajanju v mižule – kakih petnajst minut čez polnoč se je zaključil še en odlični koncert za dušo na slovenskih odrskih deskah. Sam dvorane nisem zapustil takoj; odločil sem se za nakup majčke ali dveh, vendar pri merchu žal ni bilo nikogar, ki bi ga prodajal, zato sem po desetih minutah čakanja pač odšel domov, saj je bilo treba zgodaj zjutraj v službo, denarno-blagovno menjavo pa bom z bandi poskusil opraviti ob naslednji priliki.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
27. 10. 2015Forgotten Tomb / Nocturnal Depression / Reportaže
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana