REPORTAŽE

12. 3. 2019

Omega Diatribe / Morost

Gustaf, Pekarna, Maribor / 9. 3. 2019
Avtorica: Tina Urek

Vse je enkrat prvič. V soboto se je zame zgodilo prvič sledeče – na prste ene roke sem lahko preštela obiskovalce odličnega dogodka, ki je potekal v mariborski dvorani Gustaf. Za ceno bogih 5 € so namreč en dan po dnevu žena nastopili domači death metalci Morost ter gostje iz Madžarske, Omega Diatribe. Pa da se še enkrat obreknem na večer prej. Na isti lokaciji (in še več drugih) se je odvijal rockovsko obarvan dan žena, ki je dvorano Gustaf napolnil. Aja, pa brez vstopnine je bilo. Kaj je bila torej težava, da je bil sobotni koncert tako slabo obiskan? Ne vem. Ali je ljudem težko plačati 5 €? Ali Štajerci ne želijo podpirati žabarjev in sosedov? Je bila krivda v preveč metal dogodkih v Sloveniji na ta večer? Ali je bilo preslabo promovirano? Ali je bilo krivo prehudo petkovo ponočevanje? Lahko bi našli še nešteto drugih razlogov. Največja žalost je bila pa ta, da je v klubu zraven, kjer ni bilo dogodka, kar nekaj metalcev raje pilo pivo za šankom in zunaj. Žalost. Pa po možnosti so nekateri še izkoristili nakup vstopnic za MetalDays od Morost, koncerta pa niso obiskali. Žalost.

Kakor koli, okoli devete ure smo z družbo prispeli do kluba, kjer je bilo videti, kot da se ne dogaja čisto nič. Na pivo smo se zato odpravili k sosedom, se nekje pol ure čudili kvalitetno zadeti deklini, ki je ponujala takšne in drugačne usluge za gram kokaina, in se nič prej kot ob desetih ponovno sprehodili do prizorišča dogajanja. Stanje je bilo še vedno precej mizerno. Nikjer žive duše,  v lokalu pa dva lokalna pijančka za šankom, gostujoči band pa pri merchu. Ko so Morost začeli igrati, se nas je, mislim da, nabralo pet. Band je pa tako trgal! Fantje in dekle so igrali suvereno, usklajeno in kljub vsemu pokazali maksimalno energičnost. Sama jih nisem v živo videla že kar nekaj časa, zato me je kvaliteta glasbe in nastopa presenetila še toliko bolj. Živalsko kruljenje, vrtenje čupe, energija in igranje z občutkom. Če se stilsko opredeljujejo kot death metal, bi zraven dodala še atmosferičnost, ki jo skrito dodajajo klaviature. Včasih si pri takih zasedbah misliš, kaj za vraga delajo zraven? Potem jih dejansko sploh ne slišiš več, pa vendar so v določenih delih izstopile in poskrbele za piko na i ter nekakšen black metalski pridih glasbi. Skupino lahko letos vidite na Newcomers odru festivala MetalDays, pri njih se da tudi dobiti karte. Vsekakor velik poklon za profesionalnost in odlično odigran in energičen set!

Po pivski pavzi in debati pri sosednjem klubu sem se po cca. 20 minutah odpravila nazaj na prizorišče, kjer so ravno začeli Omega Diatribe. Zasedbo sem prvič slišala nekje štiri ure pred dogodkom in komad z novega albuma Trinity je v nekaj minutah dvignil moj nivo adrenalina in tudi potrdil odhod na dotičen dogodek. Kar pa smo z družbo po koncertu označili za ekstremno dobro odločitev, saj bi nasprotno verjetno zelo obžalovali. Omega Diatribe so predstavniki poliritmičnega groove/deathcora iz Budimpešte, ki so na sceni od leta 2008, za sabo pa imajo kar nekaj izdaj. Kar se tiče dolgometražnih, so leta 2013 izdali album IAPETUS, lansko leto pa je izšel Trinity. Slednjega so fantje tudi v večji meri predstavili na koncertu. In verjemite mi, da je njihova glasba še boljša kot na albumu, ko jo slišimo z odra. Že po treh komadih sva jih s kolegom razglasila za zelo podobne legendam Whitechapel. Vokalistova energija in prezenca na odru je namreč tako masivna in nastrojena, njegovi vokali pa živalski, od screamov do globokih growlov, instrumentalna podlaga pa od breakdownov, djenta in poliritmike do klasičnega deathcora. Po vsej verjetnosti bom album tudi vzela pod drobnogled in o njem zapisala še kakšen stavek. Glede na to, da se je pod odrom med njihovim koncertom zbralo morda petnajst ljudi, v Sloveniji pa so bili prvič, so me s svojim nastopom povsem zasvojili. Vsake toliko se le še najde deathcore band, ki izstopa iz poplave generičnosti in na odru zveni vrhunsko! Dvorano so stresli prav toliko, kot če bi bila polna. Kapo dol!

Po koncertu sem spregovorila tudi nekaj besed s kitaristom/ustanovnim članom Gergőm Hájerjem in izvedela, da so fantje kar dosti na turnejah, v začetku julija bodo na Madžarskem celo predskupina prej omenjenim Whitechapel. Našo lepo državico si še želijo obiskati in tako razširiti svojo glasbo še na ex-Yu območje. Prva taka priložnost bo že letos na hrvaškem GoatHell Metal Festu. Štajerska metalska raja pa ima popravni izpit že v torek (12. 3.), ko bodo na isto lokacijo prišli Crucify Me Gently (blackened deathcore, Ukrajina), družbo pa jim bodo delali domači Big Bad Wolf.

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
9. 8. 2019
MetalDays 2019, 5. dan
Reportaža
8. 8. 2019
MetalDays 2019, 4. dan
Reportaža
7. 8. 2019
MetalDays 2019, 3. dan
Reportaža
6. 8. 2019
MetalDays 2019, 2. dan
Reportaža
5. 8. 2019
MetalDays 2019, 1. dan
Reportaža
17. 7. 2019
Combichrist / Terrolokaust
Reportaža
16. 7. 2019
Obscene Extreme 2019
Reportaža
10. 7. 2019
Metaljot Raspaljot Open Air Festival 2019
KONCERTI & FESTIVALI
23. 8. 2019
Iron Reagan
Rock Town, Cordenons (Pordenone), Italija
23. 8. 2019
FMK Kunigunda: Noctiferia
Huda luknja, Velenje
23. 8. 2019
Metallica, Ghost, Bokassa
Olimpijski stadion, München, Nemčija
24. 8. 2019
Divlje Jagode, Norton
Kal pri Pivki
24. 8. 2019
Voltumna, Taste of Plague
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
28. 8. 2019
Hate, Beheaded
Viper Room Dunaj, Avstrija