Paragoria / Eruption / Sew Us Together

Trbovlje so odmaknjen kraj, kjer v ozki dolini in okoliških goščavah ter hribovjih ne bi prebivala človeška duša, ako v preteklosti ne bi odkrili rudnih bogastev v globinah pod njimi ter izkopali rudnika, postavili termoelektrarne, cementarne in ostale težke industrije. Dandanašnja zapuščina te pretežno že propadle industrije se glasbeno kaže v močni pankerski sceni, medtem ko je metalsko področje precej šibko, saj tovrstnih dogodkov tam že nekaj let ni bilo. Situacija se je spremenila v soboto, petindvajsetega, ko so v tamkajšnji mladinski center prihrumele tri horde jeznih metalcev ter s seboj pripeljale še pol stotnije podanikov, častilcev, priležnic in priležnikov ter ostalih zijal.
Po naročilu odličnih piv po prijazni ceni za šankom ter plačilu simbolične pristojbine je slehernik lahko vstopil v majhno in lično urejeno dvorano, kjer so malo čez deveto začeli razgrajati Sew Us Together. Mladi in nadebudni novinci so po lani izdanem demu začeli po slovenskih odrih širiti svojo verzijo death metala, pomešanega z vplivi crusta in hardcora.
Trojici se sicer še vidi, da, nevajena publike, na odrskih deskah deluje nekoliko nerodno in sramežljivo, a zato na glasbenem področju kaže precejšno zagnanost. Pri drvečem in prijetno garažno umazanem zvoku navduši uporaba basa, ki se iz svoje običajne vloge prelevi in zasede mesto druge kitare. Popestri tudi kruleče dvoglasje, kjer Lukovo globoko hrumenje odstopi prostor za prav nenavadno testosteronski growl kitaristke Teje, ki zlahka požre, prežveči in izpljune kakšno Arch Enemy Angelco. Še malo žaganja in šivanja, pa lahko ta simpatični power-trio postane pravi rušilni behemot.
Dobrovoljni Eruption so dokazali, da so že koncertni veterani, in si zatem oder dobesedno prilastili ter samozavestno pohajkovali po njem. Kdor jih je že imel priložnost videti in slišati, ve, da so dečki odlični instrumentalisti, kar se še posebej zazna pri komadih z drugega dolgometražca Tenses Collide. Skupina je delovala uigrano, tudi zvok je relativno štimal, le pri zadnjih treh komadih se je vokala slišalo premalo. Tehnično dovršen thrasherski napad je uspel še celo malce razživiti precej upokojensko razpoloženo publiko in jo pripraviti do nekaj poskakovanja in čupanja. Pasivnost poslušalcev je bila tudi edina slaba točka dogodka, sploh če upoštevamo, da se je na njihovih prejšnjih koncertih resnično razuzdano norelo, moshalo, krulilo in skakalo na oder ter z njega. Čeprav so Eruption na moledovanje publike postregli še z dvema dodatnima komadoma, se je nastop kar prehitro končal.
Vmesni premori so bili spričo natančne organizacije kar malce prekratki, tako da nas je veliko zamudilo začetek špila Paragorie, glavne skupine večera. Zaradi tega je bilo verjetno v dvorani tudi za pest manj občinstva kot na predhodnikih, in še ti so se držali na varnostni razdalji dveh metrov od odra. Pa ne zato, ker bi se člani Paragorie vedli nasilno ali kako drugače grozeče ali odbijajoče. Res pa je, da morajo še delati na komunikaciji in animiranju publike. Verjetno njihov progresivni miks death, thrash in groove metala zaradi kompleksnosti in zahtevnih glasbenih elementov zahteva celotno pozornost glasbenikov. In glede na to, da so glasbeno eksekucijo izvedli brezhibno, jim odpuščam prejšnje očitke. Tako je njihov nastop bolj kot na zabavo spominjal na umetnostno-kulturni dogodek, ko smo z zaprtimi očmi in pridržanim dihom spremljali živo izvedbo nenavadnih poliritmičnih kompozicij z njihovega prvenca Decomposition of Mind. Točno opolnoči so višje sile zapovedale nepreklicen konec slušnih užitkov ter ne prošnje ne jok tega niso mogle preprečiti.
Ob kasnejšem podrobnem gledanju v kozarec se je dalo razbrati, da ta prijetni koncertni večer in drugi tovrstni manjši lokalni dogodki dokazujejo rast in širjenje domačih skupin na kvaliteti in prepoznavnosti. Ter da v Zasavju tudi metal še ni mrtev.