Pomaranča / Mašina

Ne dolgo po tolminskem koncertu so povratniki Pomaranča zopet stopili na oder, tokrat se je to zgodilo v celjskemu Musicafeju. Ne glede na to, da je bil že koncert v Tolminu nabito poln, nekaj potencialnih obiskovalcev pa se je raje kot za koncert odločilo za ogled grand prix speedway dirke v Krškem, pa je tudi, sicer zelo mali Musicafe zaradi obiskanosti pokal po šivih.
Koncert se je začel pozno zvečer z domačimi rockerji Mašina. Ti so me s svojim melodičnim punk rockom v povezavi z zadušljivim vzdušjem v prostoru kmalu pregnali na prosto, bikerskim priredbam kot sta bili Born To Be Wild ter Paranoid navkljub. Če citiram Simona, je šlo »za nekaj najslabšega, kar sem kadarkoli videl«, nikakor pa ne za band, ki bi lahko nastopal kot predskupina Pomaranči.
Ti so si pred samim nastopom z izredno dolgo tonsko nastavitvijo prislužili tudi nekaj žvižgov, še več pa bi si jih lahko tonci sami. Zvok je nihal od pretihega do maksimalne glasnosti, še posebej kar se tiče vokala, sploh pa je nagajal levi zvočnik. Kar se samega nastopa tiče je šlo za čisto kopijo tolminskega koncerta. Ne samo, da so nastopili skorajda v isti opravi, celo list, na katerem so imeli napisano set listo, je bil tisti iz Tolmina, je pa res, da so namesto zadnjega komada, Naredil je Rock 'n Roll, v Celju odigrali Strah ni dovolj (itak pa so imeli na set listi zapisana oba komada). Mijo je bil tokrat sicer malo bolj miren (po novem pred koncertom sploh več ne pije), komunikacija z občinstvom je bila bolj ali manj odsotna, skratka, bolj ali manj je šlo za tolminski nastop številka 2. Škoda za slab zvok, saj je bil nastop soliden, vseeno pa od Pomaranče v prihodnosti pričakujem(o) vsaj malo spremenjeno set listo (kakšen Mad Bringer zagotovo ne bi škodil), da ne bodo v živo delovali preveč monotono.