Spasm / Horns Of Hattin / Gutalax / Megalopolis

Kljub številnim obiskom murskosoboškega MIKK-a oziroma koncertov v okviru Metal Klavnice v tamkajšnjem odlično ohranjenem gradu sredi prelepega mestnega parka nikoli ne najdem do kraja zločina po isti poti. No, tokrat z iskanjem sicer nisem imel težav, saj sem se na koncert odpravil v družbi dveh kolegov, ki Mursko Soboto imenujeta svoj dom. Sem pa vseeno ponovno spoznal že n-to pot do »Hermanove druge dnevne sobe«. Očitno na vzhodu naše male podalpske deželice velja pregovor »vse poti vodijo v MIKK«. Kakor ustaljena praksa (ali je v tem primeru lahko govora tudi o tradiciji?) odkrivanja novih poti, tako tudi sama izvedba in občutki na koncertu niso bili nič drugačni kot vedno. Tradicionalno (v tem primeru beseda več kot ustreza) sem šel s koncerta domov zadovoljen, v veliki meri za to odgovorna pa je bila fenomenalna murskosoboška publika, v večini sestavljena iz zelo zagretega podmladka, ki je vesel in hvaležen za vsako odigrano metalsko noto.
Torej, na kraj zločina prispemo prehitro. O tem pričajo zaklenjena vrata, ki nas spomnijo, da ne bi bilo slabo, če pred koncertom napolnimo prazne želodce. Odločitev je padla hitro, na večernem meniju pa je pristala še hitrejša hitra hrana. Okrepljeni ter še boljše volje stopimo v dvorano, kjer so na eni strani potekale intenzivne priprave na nastop lokalcev Megalopolis, na drugi strani pa so za mizo z merchandiseom sproščeno sedeli člani ostalih zasedb ter ponujali svoje dobrine. Ker sem bil zmenjen za intervju z bobnarjem glavnega banda večera (Spasm), sem večji del nastopa Megalopolis zamudil. Od zunaj sem lahko le ugotovil, da so zelo glasni, zadnje tri pesmi, ki sem jih nato ujel v dvorani pa so mi povedale, da tudi sicer imajo kaj ponuditi. Vidno in slišno zadovoljna publika, suveren nastop, zanimiva kombinacija heavy thrash metala ter priredba Cowboys From Hell legendarnih Pantera so v meni zbudili željo po več. Ta želja po več je bila ravno pravšnja podlaga pred nastopom prvih Čehov, porno grind gore zasedbe Gutalax, ki sem ga že v osnovi nestrpno pričakoval. Po kratki tonski vaji kvintet izgine v zaodrje, od koder se po nekaj minutah prikaže v belih, s krvjo ali človeškim blatom (?) popacanimi pajaci, z očali za varjenje, plinsko masko ... Oprava je napovedovala nenavaden, a vendarle pester nastop, poln humorističnih vložkov. V tem oziru kakor tudi v nobenem drugem Gutalax niso niti malo razočarali. Vse skupaj je izgledalo kot nastop nam vseh znanih Dickless Tracy, le s to razliko, da Cepo tu ne igra kitare, temveč v rokah drži le mikrofon. To mu omogoča, da ves čas nastopa veselo kot »troll« telovadi po odru, pleše v taktu death metal polke, dela grimase in masturbira z mikrofonom. Seveda je manjkala še šala na besedni ravni, ki je odpadla zaradi primanjkljaja na sporazumevalni ravni. Skratka, nastop Gutalax, ki so dodobra uspeli predstaviti svoj studijski prvenec, je bila zmaga na celi črti ter še boljša podlaga za nadaljnji potek večera. Sledili so melodični black death metalci Horns Of Hattin z Dunaja. V tretje jim je do slovenskega prizorišča koncerta uspelo priti v polni zasedbi, le na oder jim to ni uspelo v celoti. Zaradi tehničnih težav enega od dveh kitaristov se je premor med obema nastopajočima zavlekel, vendar to ni bil edini razlog, da se je vzdušje v dvorani ohladilo. To je bilo možno pričakovati že ob pogledu na seznam nastopajočih, kakor hitro je bil objavljen. Megalopolis so kot lokalen band imeli prednost domače publike, Gutalax in Spasm žanrsko prednost, medtem ko so Avstrijci morali temelje za uspešen nastop položiti povsem na novo. Toda, kot sem že omenil na začetku, je murskosoboška publika izredno tolerantna do vseh zvrsti metala, kar je pomenilo, da je Horns Of Hattin pozitivno sprejela kljub žanrski drugačnosti, tehničnim težavam in z njimi pogojeno krajšo minutažo. Ker si band ni želel privoščiti, da v nedogled čaka na drugega kitarista, so pričeli kar brez njega. Nekje med drugo pesmijo se jim je ta pridružil na odru, nakar je sledil izredno suveren nastop glasbenikov, katerim se poznajo številne koncertne izkušnje iz drugih bandov. Za nastop v Škofji Loki, ki bo konec meseca aprila, jim na tem mestu želim manj tehničnih težav ter daljšo minutažo.
Nekaj čez polnoč so Avstrijci stopili z odra in tako naredili prostor za »zvezde« večera, češki trio Spasm. Glede na dogajanje med nastopom Gutalax je bilo jasno, da bo pod odrom ponovno noro. S podobnim pristopom kot Gutalax – mi delamo glasbo za to, da lahko zabavamo – so Spasm na pol goli okoli pol ene zjutraj zavzeli oder. Začetni smeh ob pogledu na tri gole Čehe se je hitro spremenil v veselo rajanje v ritmu neuničljive gore grind mašinerije. Pod odrom so se ponovno pojavili obrazi, ki so bili že med nastopom Gutalax najbolj aktivni, na odru pa se je v »Boratovih« kopalkah in sadomazo masko na glavi znojil pevec, medtem ko sta kitarist zgoraj brez in bobnar v spodnjih hlačah udarjala vsak po svojem instrumentu. Bas kitarist je bil pa gol? Ne, ker tega Spasm ne potrebujejo, saj je ton kitare nastavljen tako nizko, da prevzame kar vlogo obeh kitar. Kljub sedemnajstim komadom je nastop minil prehitro (komadi v povprečju ne presegajo minute in pol), sledilo je še skupinsko fotografiranje na odru, ponovno oblačenje ter obvezen nakup zgoščenk, ki manjkajo v domači diskografiji, preden je sledila pot nazaj domov.