The Dillinger Escape Plan / Maybeshewill / Circles

Tokrat smo se v zagrebško Tvornico Kulture odpravili na enega najbolj nenavadnih bandov v metalu (oziroma moderni glasbi), The Dillinger Escape Plan. Temu primerno jih je spremljal nenavaden paket: angleški post rockerji Maybeshewill in Circles, ki baje nažigajo avstralski prog. Po poslušanju sodeč gre prej za še eno jokanje čez nizko uglašene kitare, začinjene z nekaj elektronskega piskanja, zato smo prvi bend pač izpustili in se raje posvetili bistvu.
Za ogrevanje smo se pustili zapeljati Maybeshewill, ki so vzpostavili pravo kvalitetno atmosfero kljub temu, da so igrali publiki, ki se je nadejala popolne norišnice. Band, ki mikrofon uporablja le za vmesne nagovore, je navdušil s prepričljivimi melodijami, ki so publiko peljale od otožnih do jeznih, od lepih do grdih občutkov. Komadi so se na čase zdeli že res razpotegnjeni in enolični, na čase pa prava energijska bomba.
Po hitri pavzi je sledilo neponovljivo. The Dillinger Escape Plan je pač band, ki ga še nihče ni uspel vsaj približno posnemati, čeprav bi se od njih lahko učili največji. Odfukancija od prvega šusa, psihadelične projekcije ter leteče kitare in kitaristi je najbolj strnjen povzetek dogajanja, a zgodilo se je še marsikaj več. Orgazmična setlista je vsebovala vse, kar TDEP lahko pokažejo, mojstrsko je bila strukturirana tako, da intenziteta brutalizacije ni nikoli pojenjala. Žal dvorana ni bila zapolnjena do zadnjega kotička, zato nismo bili priča masivnemu žuranju folka na odru in pod njim, kar bi vsemu skupaj dalo še bolj poseben čar.
Na žalost kvalitetne stvari minejo prehitro, in tudi tokrat se je zdelo, da ura še teči ni začela, že so nas Dillingerji pripeljali do konca svojega seta. Da to niti ni bilo tako slabo, se je izkazalo naslednji dan, ko so nam načete kosti dale vedeti, da bi bil še kašen komad več lahko že usoden. Ekstremno tudi za ekstremiste pač.