Tribute To Miki

V soboto, 4. marca 2006 se je v mladinskem centru K.Reš v Slovenski Bistrici zgodil koncert Tribute To Miki, posvečen decembra 2005 v prometni nesreči preminuli legendi Romanu Mikši - Mikiju. Denar od prodanih vstopnic je prejela njegova družina, vsakršnemu honorarju pa so se s tem odpovedali tudi štirje nastopajoči (Sabaium so zaradi smrti v družini nastop odpovedali zadnji hip).
Koncert so okrog osmih odprli thrasherji Crossbreed iz Šmarij pri Jelšah. Kljub temu, da je šlo pravzaprav za njihov prvi nastop in da še vedno igrajo brez vokalne spremljave, so Crossbreed dodobra ogreli kar številčno publiko. Sicer je bil njihov performans resnično »lesen«, a glasba govori zase – od lastnega perfekcioniranja s komadi kot so Removed, Metal Never Dies ter Fucker, pa do priredb Curse The Gods (Destruction), Mikiju posvečeni Inwards (Dew-Scented), Painkiller (Judas Priest) ter Cybermind (Artillery). Kot vse kaže, je Slovenija končno dobila band, konkurenčen Negligence. Edina pomankljivost tako ostaja vokal, za katerega upamo, da sledi v bližnji prihodnosti. Thrash the trash!
Za njimi so tokrat zadnjič svoj celoletni repertoar in zadnjič v tej postavi (zdaj so bogatejši še za enega kitarista) »odgrindali« Dickless Tracy. Z malce slabšim zvokom in veliko napak s strani bobnarja so Dickless Tracy vseeno uspeli narediti »grindmaggeddon«. Čeprav so se zadržali na odru kar petdeset minut (time flies when you grind), so popestreno s Tzeppovim humorjem, Teglinimi vragolijami in Vaskotovo profi držo odigrali kot se šika. Kot poslastica je nastopil maksimum tribute Mikiju v obliki priredbe bosanskih Bombarder Thrash (Speed) Metal Manijak (z minuto molka), za konec pa so odigrali še legendarni Norland Fjordland, pri katerem je kitaro igral novi kitarist Jean-Sebastien Imbeau, pel pa je Tzeppo 6613 s svojo black masko. Stvar so končali s predstavitvijo nove himne, Grindstorm.
Medvoški Metalsteel so pred nekaj meseci izdali svojo drugo studijsko ploščo Taste The Sin in v znamenju tega albuma je potekal tudi tokratni koncert. Z zelo sproščenim nastopom ter predvsem odličnim melodičnim Benijevim vokalom je band stopil še stopničko ali dve višje v primerjavi s starim obdobjem. Resda je vse skupaj morda še za malenkost prepočasi, vendar pa so (med drugim) s Heavy Metal Is Our Religion, The Curse of Love, »starim« Novi Svet, Mikiju posvečeni Kill The King (Megadeth) ter skupaj s Sentimetal pevko Tino odpetim Youth Gone Wild (Skid Row) več kot dokazali, da gre za trenutno heavy metal band številka 1 pri nas. Svoje je seveda dodala še precej aktivna aktivna publika in Metalsteel gre, kakor tudi ostalim trem bandom, pripisati še en odličen nastop.
Čeprav so Scaffold nočna mora vsakega sound in stage managerja, ker se pripravljajo veliko predolgo, so znova dokazali, da so »masters of death metal«. Dober nastop so izvedli z dobro Aleševo komunikacijo in viškom energičnosti na odru. Tole je »death metal holocaust« do konca. Robi vedno znova pokaže, da je »master of blasts« – tale tip je stroj ves čas smo lahko samo strmeli v ta nori boben. Kakšni udarci, kakšen zvok... fuck! Do konca je trgalo pri Every Forces Coming Down in Under No One's Command, seveda pa ni manjkalo klasičnih Scaffold stvari. Aljo in Maček obvladata na kitarah do konca, medtem ko basist Tedy v lepo zloščenih škornjih daje super nizkotonsko podlago. Seveda brez vikinga Aleša ne gre in dobro, da se je naučil izgovorit »divinity«. Kapo dol. Edina hiba so bili premočni in bliskajoči reflektori, ki so povzročali glavobol. S Scaffold pa se je končal koncert. Pohvala vsem bandom, tako za igranje kakor za gesto, prav tako pa tudi obiskovalcem, ki so prišli iz vse Slovenije ter bili ključni dejavnik izkupičku 200.000 Sit. …Til death do us unite…