Na današnji dan
2011
Vicious Rumors izdajo svoj deseti album Razorback Killers
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

12. 12. 2015

Vigilance EU tour

Kunstverein, Nürnberg, Nemčija, The Reflex, Brugge, Belgija in Willemeen, Arnhem, Nizozemska / 19.–21. 11. 2015

Pa smo krenili 19. 11. 2015 ob 3.00 na pot s praznimi srci proti ničemur, večplastno oviti v avri zanimanja in strahu, le kaj ponujajo dežele severno od nas. Zanimanje o tem, kaj nas čaka, kot ena plast in druga plast, ki predstavljata strah, ali bo mini turneja uspešna, torej ali pridemo zaradi dogodkov v Evropi sploh čez kakšno mejo in ali nas v Belgiji čakajo mudžahedini na koncertu. Rahlo sicer pretiravam, ampak neka nervoza je bila vseskozi prisotna. Kakorkoli, Vigilance so čakali trije koncerti v inozemstvu: 19. 11. 2015 Nürnberg (Nemčija), 20. 11. 2015 Brugge (Belgija) in 21. 11. 2015 Arnhem (Nizozemska), fantje ali boyzi – kot si včasih sami v šali pravijo – pa so me poleg še dveh drugih »roadijev« spet vzeli na turnejo.

19. 11. 2015 – Nürnberg

Čeprav je iz Postojne – nesvetega kraja, od koder Vigilance prihajajo – do Nürnberga slabih 7 do 8 ur vožnje s postanki, povrh vsega pa bi se na placu, kjer je bil koncert, morali prikazati šele ob 18.00 popoldan, smo se odločili, da odrinemo prej zaradi možnih problemov na mejah. Prispeli smo seveda ob 10.00 zjutraj, ker na mejah ni bilo nobenega policista ali carinika, kakor da »terorističnih« napadov ni bilo in kakor da begunci ne obstajajo – mediji so spet napihnili celotno situacijo in nas konkretno zafrknili. Takoj po prihodu smo začeli razbijati stereotipe o metalcih ter se kulturno udejstvovali. Seveda je bilo prvotno v planu pivo, ampak Nürnberg, ta bavarska prestolnica začetka in konca zla, v tem predelu, kjer smo se pomikali, še teh nekaj ubogih gostilnic ali pivnic odpre šele ob 17h. Tako ni bilo druge možnosti, kot da si ogledamo tisto, kar si v mestu pač moraš ogledati. Verjamem, da vas je med bralci ogromno takih, ki bi si ogledali kaj drugega, ampak mi smo se odločili za monumentalna Kongreßhalle in Zeppelinfeld, torej Reichsparteitagsgelände. Ker sem že predolg, vam prepuščam, da si namesto opisa sami ogledate slike teh dveh, jaz pa se bom sedaj osredotočil na koncert.
Prvi koncert naj bi se začel ob 20.30, vendar je zaradi takšnih in drugačnih razlogov nastal polurni zamik. Okoli 21h se je na odru predstavila prva lokalna nürnberška skupina po imenu Nibiru. Nič kaj posebnega in izvirnega. Preigravali so klasične black metal riffaže z blastbeati, polkami in takšnimi in drugačnimi ritmi, prisotni so bili črno-beli corpsepaint in standardni scream vokali. Fantje tako instrumentalno in vokalno kot vizualno ter nastopaško še niso daleč, zato morajo še nabrati kar nekaj kilometrov, da bodo vsaj na odru rahlo bolj razgibani in da dajo pustim riffom vsaj malo duše.
Če je bil prvi band razočaranje, je drugi band pravo pravcato presenečenje. Trojica Midnight Prey je stopila na oder okoli 22. ure in nam servirala brezkompromisen rokenrol in heavy metal, slišati pa je bilo tudi ogromno vplivov z drugih področij, torej black metala, crusta, panka itd. Po besedah banda je bila večina odigranih komadov z njihovega najnovejšega EP-ja Rite of Blood (2014), torej komadi Graveyard, Desecration, Ceremony, Brütal Forces in istoimenski Rite of Blood. Za razliko od prvega je bil ta band dosti bolj agresiven, bolj razgiban tako glasbeno kot na odru – pač, niso stali kot lipovi bogovi – in po domače na kratko povedano: bili so kul! Agresivneži so sicer po slabem tričetrturnem setu zapustili oder in se prepustili večernemu žuranju.
Sedaj pa je napočil čas za zadnji band, za headlinerje, torej za naše Vigilance. Slednjim bom seveda namenil malo več besed kot prejšnjim oziroma drugim bandom, ki so se pojavili na špilih po turneji, saj so oni tisti, ki so predmet mojega pisanja. Kakor Midnight Prey so tudi Vigilance stopili na oder s klasičnim oldschool corpsepaintom a la Hellhammer. Jebeš belo barvo, črna okoli oči je tista, ki ti da filing, da je band – če se izrazim po darkthronovsko – iz starih grobov osemdesetih in kaže sredinca modernemu metalu. Na čelu celotnega repertoarja so seveda prevladovale viže z novega black/heavy metal albuma Hounds of Megiddo (2015), torej: The Devil Rides Out, Tower of Black Sorcery, Storming the Underground in Zloba, seveda pa ni manjkalo tudi starih, bolj heavy metalskih komadov, kot so Vigilance, The Ritual of Death, Under Sulphurous Skies in Steeds of Time – seveda so bili tudi slednji do določene mere spremenjeni, da sovpadejo z novo black metalsko ideologijo in odnosom! Vročina v manjši klubski dvoranici se je stopnjevala, počasi in počasi pa se je adelsberškim fantomom črna barva topila po obrazu, kar jim je dalo še bolj mrtvaški videz. Za poslastico naj še dodam, da je na celotni turneji padel še cover legendarnih Master's Hammer, in sicer klasika, ki sliši na ime Pad Modly, kar je v Nürnbergu in še pozneje na drugih koncertih priklicalo vzklik množice. Kritike, ki so mi padle na ušesa, saj sem večino časa stal za šankom ali pa pri merchu, so bile večinoma pozitivne, je pa padla tudi ena negativna. Da je bil folk navdušen, se mi zdi brezpredmetno na dolgo in široko razglabljati, saj je to popolnoma jasno, če dodam, da se je merch prodajal kot »frišne žemlje«. Metalci, s katerimi sem prišel v stik, so riffaže Vigilance primerjali z mogočnimi Midnight do neke mere, beseda pa je nanesla na to, da kak melodičen riff močno spominja na vsem znane Iron Maiden. Mislim, da ta kritika ni tako napačna in se tudi sam strinjam z njo. Kar je bilo negativnega, je bila omemba preveč kompliciranega muziciranja Tineta za bobni, ampak to v smislu, da človek, ki je podal kritiko, le pogreša »klasičen beat«. Kakorkoli, po dobri uri rituala so fantje zapustili oder ter se posvetili tistemu, brez česar turneja ne obstaja – alkoholu in fešti in fanom. Slednjih je bilo kar nekaj, nekateri so se celo pohvalili, da band spremljajo že od začetkov in premorejo vsak predmet, ki je bil kdaj postavljen na merch- štandu. Poleg fanov pa se je prikazal tudi starejši par v svojih petdesetih ali drugače rečeno lastnika nemške založbe Witches Brew, pod katero spadajo tudi slovenski Vigilance.

20. 11. 2015 – Brugge

Fešta se je končala ob 2.00, pa ne da se nam ne bi dalo, ampak iz Nürnberga smo morali odriniti ob 4h zjutraj. Razlog? Isti kot prej – možnost čakanja na meji. Seveda tako kot prej na meji ni bilo žive duše oziroma meje sploh ni bilo. V Brugge smo torej spet prispeli dokaj hitro in si privoščili še eno dozo kulturnega udejstvovanja in spoznavanja teh »severnih Benetk« – katedralo St. Salvatore itd. – bistveno pa je, da smo sprobali in nabavili odlična belgijska piva …
Gremo na koncert. Le-ta se tokrat ni odvijal v klubu, ampak so ga organizirali v nekem rock baru, ki sliši na ime Reflex, zaradi tega se je tudi moral končati do 22h.
Prvi nastopajoči so bili Slaughter Messiah, ki jih močno priporočam vsem, saj so fantje za popizdit' blasfemični, hitri in agresivni, predvsem pa vsi zagrizeni pristaši oldschool black metala. Za zanimivost naj dodam – to sem tudi sam izvedel šele tisti večer – da je vokalist, torej Lord Sabathan, poslednji originalni član, ki je bil v Enthroned (zapustil jih je leta 2006). Kakorkoli, če poznate Enthroned, poznate tudi delček Slaughter Messiah. Fantje preigravajo neko mešanico death/thrash/black metala, v njihovem repertoarju pa je bilo mogoče slišati komade, kot so Black Speed Terror, Slaughter Messiah, Swamp of Torment, Blasphemous Exhumation, Cosmic Funeral itd., za poslastico pa so nam postregli še odličen cover švedskih legend Bathory – Die in Fire. Muzika sestoji iz mastnih riffov s pristnimi hitrimi solažami in hitro artilerijo v ozadju, ki ji od letos naprej poveljuje orjak z mogočno brado, ki sliši na vzdevek John Berry. Po tričetrturnem setu so Slaughter Messiah odrič prepustili našim adelsberškim fantom Vigilance.
Kakor v Nürnbergu so Vigilance spet preigravali že omenjene komade, ampak tokrat moram povedati, da ni bilo tako dobrega odziva kot v Nürnbergu. Špil definitivno ni bil slab, bil je dober, zvok verjetno še boljši, ampak iste fascinacije ni bilo. Največ fascinacije so dobili s strani nežnejšega spola, ki pa na žalost ni dobil nič kaj več kot besedo ali dve, saj so vsi »boyziiii« zasedeni. Kakorkoli, čeprav med špilom ni bilo fascinacije nad bandom oziroma se to ni videlo tako množično kot pri prvem bandu tega večera, so po koncertu padale pozitivne kritike a la kul band, oldschool, »keep up the good work« itd.
Druga stvar, zakaj je bilo verjetno tako, je morda, da so Belgijci rahlo zadržani – vsaj sodeč po tem, kaj smo videli. Če so nas Nemci sprejeli z odprtimi rokami, vedno voljni za pogovor, je bilo tukaj drugače, naj pa še dodam, da se je to spremenilo, ko s(m)o malo bolj pogledali v kozarec. Reflex smo zapustili malo po eni uri ponoči, kar pa ne pomeni, da se je fešta zaključila tam. Po tričetrturni vožnji iz Brugga smo prispeli do bobnarja Slaughter Messiah, ki verjetno poseduje najboljši party place ever. Komuna bi temu rekli, če bi bil na rehabu od alkohola, ampak ravno nasprotno, plac izgleda kot komuna, kjer se alkoholizira 24/7. V detajle ne bom šel.

21. 11. 2015 – Arnhem

Prejšnji večer – ali tisto jutro, če hočete – smo si res konkretno privoščili, smo se pa tudi prvič na mini turneji naspali ter enkrat okoli poldne potegnili sidro na krov in odpluli proti svoji zadnji postaji v nizozemski Arnhem. Ni kaj dosti povedati o tem, kaj je bilo pred špilom, saj ni bilo časa za ogled mesta, s tem pa vas tudi obranim tistega, kar vas mogoče ne zanima. Dodal bom le, da se legalizirana marihuana na Nizozemskem kaže v vseh aspektih življenja, tako pri organizaciji kot tudi pri prometni infrastrukturi. Organizacija koncerta ni bila slaba, je pa bila polna nepričakovanih obratov (med eventom smo morali vsi iz »zaodrja«, ker so ga čistili (?), ali pa vsi nazaj v zaodrje, ker bodo organizatorji ocenili event (?)). Kar se tiče prometa, pa je tako: če hočeš brez prekrška priti z enega pasu na drugega – recimo, da eden vodi v center, drugi pa iz njega, med njima pa je meter pločnika – moraš skozi celo mesto. Da! Tako pač je. No, gremo na koncert.
Francoski Mortal Scepter so bili prvi, ki so po nas vsekali s svojo s hitro thrashersko bombo ter nas pripravili na to, kar sledi. Koncert so odprli z instrumentalnim komadom Satan's Arrival ter pritegnili pozornost nase, vsaj mene pa so močno spominjali na norveške Deathhammer. Rahlo zadržani zunaj odra, ampak nič kaj zadržani na odru. Presneto hitri in agresivni, vedno pripravljeni, da si zagnusijo čupe. Ne vem, zakaj bom to dodal, ampak moram. Eden od njih je definitivno potomec Ludvika XIV., saj ima isti obraz kot že omenjeni na sliki slikarja Hyacintha Riguada. Da nadaljujem. Sledili so komadi Execution Symphony, Death to the False Ones, Violent Revenge itd., skratka komadi, ki jih najdemo na novem EP-ju As Time Sharpens the Sentence (2015). Za zaključek, da še poslednjič nagovorijo množico, preden zapustijo oder, pa so nam servirali komad Total Desaster, torej cover nemških Destruction.
Ne bi se ustavljal pri Slaughter Messiah, večino sem že povedal prej. Bili so hitri, bili so zajebani, bili so zakon, bili so kul in bili so blasfemični. Repertoar je bil isti.
Če se nisem ustavil pri prejšnjih, pa se moram pri Vigilance, saj je bil njihov koncert tokrat predčasno končan. Brez strahu, ni bilo nič hujšega. Nastopili so kot zadnja predskupina nemških Erazor in tokrat prvič in zadnjič na turneji uporabili dramatične sveče na vsakem koncu odra, ki so v soju rdečih luči ustvarile odlično atmosfero. Fantje so preigravali že znano setlisto, nakar je, če se ne motim, med komadom Storming the Underground prišlo do tehničnih težav. Gilianu, vokalistu in kitaristu, je šla v k**** kitara. Kdor ga pozna, ve, da njegove kitare ni mogoče kar tako nadomestiti, časa za menjavo strun pa tudi ni bilo dovolj. Po dobrih petindvajsetih minutah špila so komad Storming the Underground prekinili, Gigo – kot mu tudi drugače pravimo – pa je postavil kitaro na stran ter se lotil zadnjega komada The Ritual od Death le na vokalih. Zadeva je sicer tudi tako izpadla nerealno kul, publika pa jim tega sploh ni zamerila – konec koncev jim niti ni imela česa zameriti. Tukaj se je mini turneja za Vigilance končala, ne smem si pa dovoliti, da bi izpustil še zadnji, odličen band, ki jih je nasledil še isti večer – headlinerje Erazor!

Moram povedati, da nobenega banda razen Vigilance pred turnejo nisem poznal. Slišal že, poslušal ne! Od bandov, s katerimi so Vigilance delili oder, so – poleg Slaughter Messiah – Erazor tisti, ki so name naredili največji vtis. Ekstremno pristen pristop. Če jih v prihodnosti nimate možnosti videti kdajkoli v živo, vas naprošam, da si zavrtite najnovejši album Dust Monuments (2015). Erazor so kot zadnji poskrbeli, da je bil koncert nepozaben. Peterica nam je zaigrala odlično mešanico komadov s prvega istoimenskega albuma Erazor (2010) in drugega čisto novega Dust Monuments (2015). Slišali smo Evil Shall Prevail, Coalmine Disaster, Torchlight, In Her Tower, Out of the Grave in Demonic Slaughter, Total Might nam je dal slastne kitare, seveda pa ni manjkalo niti komada Dust Monuments, katerega počasni ritem, ki traja skozi skoraj cel komad, in melodične kitare režejo po bobničih. Da so pokazali, kdo so njihovi vzorniki, so Erazor v svoj repertoar vključili še dva coverja, Sabbath of Sin švedskih Bewitched in Black Demon nemških Running Wild. Zares odličen band – must listen!
Zdaj že bistveno predolga reportaža se tukaj konča. Za zaključek naj se samo zahvalim vsem bandom, s katerimi sem preživel teh nekaj dni (pa čeprav tega verjetno ne bodo prebrali oziroma ne bodo znali prebrati). Predvsem pa naj se zahvalim za še eno neverjetno izkušnjo adelsberškim Vigilance, Butiju in Buboju.

Tour setlista Vigilance: Vigilance, The Devil Rides Out, Steeds of Time, The White Horde, Under Sulphurous Skies, Pad Modly (Master's Hammer), Tower of Black Sorcery, Zloba, Ritual of Death

Brugge in Arnhem setlista Slaughter Messiah:Swamp of Torment, Slaughter Messiah, Black Speed Terror, Blasphemous Exhumation, Cosmic Funeral, Hills County Witch Trial, Bells of Damnation, The Consecration, Die in Fire (Bathory)

Setlista Mortal Scepter: Satan's Arrival, Execution Symphony, Death to the False Ones, As Time Sharpens the Sentence, Infernal Satanic Sinners, Nuclear Armageddon, Violent Revenge, Total Desaster (Destruction)

Setlista Erazor:Evil Shall Prevail, Coalmine Disaster, Torchlight, Dust Monuments, Out of the Grave, Demonic Slaughter, In Her Tower, Total Might, Sabbath of Sin (Bewitched), Black Demon (Running Wild)

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
13. 2. 2023Vigilance - Vigilance (EP) / Recenzije
13. 12. 2011Vigilance / Novice
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija