Whiskey Ritual / Ewig Frost / Dalkhu

Na prvo februarsko soboto, ko je Ljubljano sprva zajelo močno deževje in nato snežni metež, se je v vremensko nedotaknjeni škofjeloški Ostrigi zgodil eden redkih blackmetalskih koncertov še mladega leta. Nastopili so slovenski Dalkhu, avstrijski Ewig Frost in italijanski Whiskey Ritual. Poleg zanimivih glasbenih vtisov pa so mi od koncertne Škofje Loke oziroma prvega obiska kluba Pri rdeči ostrigi v spominu ostali predvsem neglasbeni utrinki, od katerih so se nekateri zasidrali izredno globoko v spomin. Začenši pri pesku, ki je še od zabave prejšnjega dne krasil celotno površino kluba, plakatu junakov znamenite hollywoodske nanizanke Baywatch s še bolj znamenito Pamelo Anderson in zelenju, ki je viselo s stropa in je dober večer pred tem skrbelo za ustrezno tropsko vzdušje, pa do pasulja, ki se je kuhal na dvorišču za klubom, in druščine, ki tega dvorišča očitno ves čas koncerta nikoli ni zapustila, pa vse do feminizacije prvih vrst publike, ki je dajala vse od sebe in pokazala še več.
Z dobro uro zamude in brez prave tonske vaje so kot prvi na oder stopili Dalkhu. Trenutno spet štiričlanska zasedba se je predstavila z novim pevcem, zato je jasno, da bo prvih nekaj besed o njihovem nastopu namenjenih prav njemu. Ta je namreč prvič stal na odru, kljub deathmetalskemu growlu (band je dolgo imel težave z iskanjem novega pevca) pa je svoje delo opravil dobro. Nekoliko bo še treba delati na samem zavzemanju odra, izžarevanju samozavesti in seveda komunikaciji s publiko, tako da bo nastop od A do Ž prepričljiv kot sam vokalni perfomans. Podoben nasvet bi namenil tudi basistu, ki je zaradi svoje statičnosti prav tako deloval nekoliko negotovo, toda le na videz, saj se je sicer suvereno sprehajal po vratu svojega instrumenta, kakor tudi Kalki na bobnih in Sorg na kitari. Tako redke napake na clean prehodih slednjega sploh niso bile moteče, maloštevilni poslušalci pa smo poleg petih komadov s prvenca Imperator lahko slišali tudi štiri nove, ki naj bi bili na drugem studijskem albumu izdani še pred koncem tega leta.
Od vseh treh nastopajočih so mi bili Ewig Frost največja neznanka večera. Trojica iz Avstrije je zamenjala tradicionalne black metal zvoke slovenske četverice z edinstveno mešanico black metala (če temu sploh še lahko tako rečemo), rocka in punka. Ali povedano drugače: Položite ploščo legendarnih Motörhead na gramofon, izberite najvišjo jakost zvoka (kaj pa drugega) in namesto normalne vklopite povišano hitrost predvajanja glasbe. Rezultat je izredno glasna mešanica zgornjih žanrov, ki po določenem času zaradi nepoznavanja komadov prične zveneti monotono, a zaradi catchy ritmov brez postanka zabava še naprej. Kontradiktorno? Morda, toda divji mladenki, ki sta vase in v člane banda kar iz steklenice vlivale viski, ter drugi vidno zadovoljni navzoči so pričali prav o tem. Zato ne čudi, da so se povsem sprostili tudi Ewig Frost, oziroma njuna osrednja člana, ki sta izkoristila peščeni most z odra in se med igranjem pomešala med publiko. Krepko čez polnoč so se Avstrijci poslovili od preštetega petindvajsetglavega občinstva, med katerega so se občasno pomešali tudi člani glavnega banda večera, jaz pa sem se odzval prijaznemu povabilu, da si napolnim želodec s pasuljem.
Italijanski kvintet je stopil na oder ob za delovnega človeka že skorajda nemogoče pozni uri, toda v duhu posebno sproščenega vzdušja, ki je vladalo in spominjalo prav na ležernost krajev, iz katerih prihajajo Whiskey Ritual, si s tem nihče ni belil glave. Oder so torej zavzeli Italijani, prve vrste izključno predstavnice nežnejšega spola (med njimi dve še posebej s seksom nabiti), bolj prazen kot poln srednji in zadnji del dvorane je pripadal mrkim in kosmatim postavam, medtem ko so prostor pri šanku, predel okoli mize z merchandiseom in dvorišče za klubom še naprej ostali najbolj obljudena mesta tega večera. V tem trenutku je dokončno postalo jasno, da je večina ljudi prišla v Ostrigo zaradi družbe in ne zaradi koncerta, kar pa starih mačkov iz Italije sploh ni zmotilo (Whiskey Ritual je sicer dokaj mlada zasedba, toda vsi njeni člani imajo dolgoletne izkušnje iz bandov, kot so Forgotten Tomb, Domina Noctis in Fearbringer). S polno paro so nizali en hit za drugim, skakali od prvega albuma do drugega in spet nazaj, uživali v zastonj viskiju, ki sta ga ponovno z bandom delili najbolj vroči obiskovalki večera, in s svojim performansom upravičili vlogo glavnega nastopajočega. Razgreta publika jih po zaključenem udarnem nastopu, ki bi lahko trajal tudi dvakrat dlje, torej vsaj še eno uro, seveda ni spustila z odra brez odigranega bonus komada, kar je band očitno tako presenetilo, da so morali enkrat že odigrani Black'N'Roll ponoviti. Zatem je publika zahtevala še, toda vidno utrujeni bobnar je bil očiten znak, da se je koncert tokrat resnično končal. Kdor si torej želi pristnega black'n'rolla, ki je bil navdahnjen s prvim valom black metala, mora zagotovo enkrat v živo videti Whiskey Ritual.
Setlista Whiskey Ritual: Intro, The Forsaken Kings, Black'N'Roll, Over The Edge, Fin Du Siècle, Bootleg In A Bootleg, Lo-Fi Attitude, In Goat We Trust, One Million, Bite It You Scum, Black'N'Roll.