REPORTAŽE

2. 12. 2019

Winter Days of Metal 2019, 1. dan

Dvorana Danica, Bohinjska Bistrica / 28. 11. 2019

Neverjetno se mi zdi, kako hitro je napočil dan, ko je bilo treba spakirati topla in še toplejša oblačila, po možnosti tudi zimske športne rekvizite, nakar smo se po enem letu ponovno odpravili v Bohinjsko Bistrico, natančneje v športno dvorano Danica, ki je tri dni gostila izredno raznolike metal skupine. Kdor spada med redne obiskovalce našega največjega metal festivala MetalDays, je tako ali tako že navajen in ve, kakšen nabor bandov lahko pričakuje. Ta pod črto zagotovo ni namenjen ozkogledim ali omejenim metalskim dušam, ki so dnevno na spletu na lovu za temi ali onimi underground bandi najobskurnejših metal žanrov. Vsakdo z nekoliko širšim pogledom na metal in širokim glasbenim okusom pa je in bo dodobra prišel na svoj okus. Prvi dan nas je tradicionalno pričakalo pet zasedb.

Program na Winter Days of Metal v četrtek, 28. 11. 2019:

18.30 Matterhorn
19.35 Blaze Of Perdition
20.50 Bölzer
22.20 Dødheimsgard
00.00 Exciter

Matterhorn na WDoM 2019:

Slovenci imamo Triglav, Švicarji imajo Matterhorn. Slovenci smo nekoč imeli pogansko black metal zasedbo Triglav, ki se je tisti starejši bralci morda še spomnite, Švicarji pa še vedno imajo death/speed metal zasedbo Matterhorn. Ta nas je prejšnji teden obiskala in otvorila prvi dan festivala in s tem – logično – tudi sam festival. Število obiskovalcev je bilo nekaj po pol sedmi zvečer seveda vse kaj drugega kot zavidljivo, a povsem pričakovano. Za nekoliko počasnejšo pretočnost na blagajni/vratih je poskrbela manjša tehnična napaka, zaradi katere sem tudi jaz stal v vrsti in poslušal dva komada Matterhorn iz preddverja. Organizator je težavico hitro odpravil, tako da sem si tudi že kmalu zatem zrl z bandom iz oči v oči. Matterhorn so trojica mladeničev, ki se jim vidi in sliši ljubezen do glasbe, medtem ko predstavlja mladostna zagnanost zaenkrat še premalo za kreiranje resnično zanimivih komadov. Kombinacija melodike, meditativnosti in golega šusa deluje preveč odrezavo oziroma presekano, da bi človek resnično začutil tisti pravi tok pesmi. (Dejan)

Blaze Of Perdition na WDoM 2019:

Kaj bi bili Winter Days of Metal brez vsaj enega poljskega black metal banda, ki se v svojih komadih poslužuje tem, kot sta okultizem in spiritualizem? Morda slovenska in okoliška publika daje prednost prej tej podzvrsti metala kot speedu. Dvorana se je namreč nekajkrat napolnila in glave publike so družno prikimavale gosti melodiji, ki jo je izvajal četverec. Glavnega vokalista na kitari je večkrat menjal ali se mu pridružil tudi s črno masko in kapuco zakrit basist. S svojim videzom je nekoliko izstopal od preostalih članov skupine, ki so imeli le s črno prevlečene oči, a le toliko, da se je pozornost lahko preusmerila nanj, ko je nastopil njegov vložek. Težko bi rekel, da je kakor koli zaostajal v growlu ali bolj psalmskem petju od svojega sočlana. Medtem je drugi kitarist zavzeto klestil po svojem električnem brenkalu in vihral s šopom las, bobnar v ozadju pa je z bliskovitim vihtenjem svojih palčk skrbel za ustrezno bombastičnost. Band sicer za naslednje leto februarja pripravlja nov studijski album The Harrowing of Hearts, iz katerega so zaigrali tudi svež singel Transmutation of Sins, ki je požel aplavz in krike odobravanja. (Matjaž)

Bölzer na WDoM 2019:

Vedelo in pričakovalo se je, da bodo drugi Švicarji večera tudi njegove prve zvezde. In točno tako je tudi bilo. Za svoj tretji obisk Slovenije – pred tem sta nas obiskala v Channel Zeru in Orto Baru – je bil dvojec Bölzer nagrajen z najštevilčnejšo publiko večera. Pričakovano se je veliko vrtelo okoli nedavno izdanega EP-ja Lese Majesty, ki je predhodno požel številne pozitivne kritike, v dvorani Danica pa bučen aplavz. A izraz zadovoljstva se je na obrazu sprva risal samo nam v publiki, kajti KzR (kitara/vokal) se je v prvi polovici nastopa kar nekajkrat bolj in manj jezno obračal proti tonskemu tehniku na odru, enkrat pa je celo prekinil začetek komada, ker ta ni ujel pravega trenutka za vklop posnetka. Ko so bile te težave rešene, se je tudi KzR lahko bolje sprostil in v miru odigral še drugo polovica seta, ki je bila z Urðr, The Archer in Phosphor dodobra osredotočena na edini celovečerec Hero. Vmes smo slišali še Into the Temple of Spears z novega EP-ja, s katerega je pred tem dvojec seveda zaigral tudi najprepoznavnejši komad A Shepherd in Wolven Skin in me presenetil z instrumentalom Æstivation, ki je bil v celoti zaigran in ne predvajan. Močno bi podcenjeval vložek energije, ki jo je KzR skozi ves nastop delil z nami, če bi trdil, da je bil dotični kratek instrumental najmočnejši izraz tega, kako močno možakar na kitari uteleša glasbo, ki jo proizvaja. A vendarle je bilo vsaj zame prav na tem mestu še dodatno izrazito vidno, kako strastno doživlja glasbo, medtem ko podobnih slik/scen ni manjkalo niti pod odrom. Prenos energije je zagotovo uspel! (Dejan)

Dødheimsgard na WDoM 2019:

Dejanski headlinerji prvega večera so nas obiskali iz Norveške. Meditiranje se je nadaljevalo tudi z njihovim nastopom – vsaj med prvim delom. Na začetku me je band spomnil, zakaj mi je njihov album 666 International tako zelo všeč, in s tega uvodoma ponudil kar dva zaporedna komada: Shiva-Interfere in Sonar Bliss. Klavirski uvod v prvega je band nekoliko podaljšal, nakar se je v okviru komada podal na številne vzpone in padce tempa, melodije in agresije ter posledično mladcem pod odrom pokazal, da so oni znali uporabljati oziroma vpletati elektroniko in avantgardo v svojo glasbo že pred 20 leti. Neverjetno, a resnično praznuje dotični album letos že 20 let. Čeprav je Vicotnik po prvem komadu napovedal, da ne bo veliko govoril, smo ga kot statična, mirna in tiha publika očitno tako zelo presenetili, da nas je po vsakem komadu znova spraševal, če smo še v redu in če sploh želimo slišati še več. No, po posameznem komadu smo bili več kot glasni, Vicotnik pa nagajivo nasmejan. Med izvedbo komadov pa je sicer igral manijaka, ki ga vodi lutkar, saj konec koncev nihče od nas ni kralj svoje usode. Menda? Pa pustimo »politiko« in se vrnimo h glasbi. Po dolgem uvodnem eksperimentiranju je sledil komad En krig å seire s prvenca, ki je pričaral hladnejše vzdušje. A tudi s tem komadom je band pokazal, da je bil drugačen od drugih tudi takrat, ko je igral klasični black metal. Vrhunec avantgarde smo doživeli z več kot 15-minutnim Aphelion Void z albuma A Umbra Omega, ki je zagotovo najdaljši komad, ki sem ga kadar koli slišal v živo. Tudi Vicotnik je tega napovedal kot trd oreh, na katerem si je marsikdo polomil zobe. Kako? Ni bilo malo obiskovalcev, ki so se na tej točki odločili za odhod iz dvorane, ki se je tekom nastopa Norvežanov občutno spraznila. Škoda, kajti sledil je poslušalcu prijaznejši del nastopa. Najprej groovy Ghostforce Soul Constrictor z albuma Supervillain Outcast, nato pa cukrček v obliki »thrasherskega« napada na naša ušesa, komad The Ultimate Reflection z albuma Monumental Possession. Manjkal je samo še kakšen komad z EP-ja Satanic Art in band je pokril svojo celotno diskografijo. Seveda smo slišali tudi tega, to je bil komad Traces of Reality, a pred tem še en komad z odličnega ploščka 666 International, in sicer Ion Storm. (Dejan)

Exciter na WDoM 2019:

Po v meglo in temno modro zavitih Bölzer in z vsemi možnimi barvami namazanih Dødheimsgard z v rute ovitimi rekviziti so nastopili Exciter brez vsake šminke in dodatne odrske okrasitve. Za bobnarjem je visel backdrop z njihovim logotipom, vse skupaj pa je nakazovalo na bolj neposredno glasbeno izkušnjo. In tako je tudi bilo. Kanadčani, ki bodo drugo leto praznovali 40 let delovanja, nastopajo kot trojica, od treh nastopajočih pa sta v zasedbi še zmeraj dva ustanovna člana, in sicer bas kitarist Allan Johnson in bobnar ter vokalist Dan Beehler. In prav za slednjega si upam trditi, da je najšibkejši člen banda, kar se tiče nastopov v živo. Zakaj? Nič resnega seveda, le na trenutke sem imel občutek, da mu med petjem zaradi bobnanja zmanjkuje kondicije. Določene dele besedil je namreč izgovarjal kar zadihano, z zmanjšano močjo, zaradi česar je pešalo razumevanje. Sicer le za malenkost, a dovolj, da je bilo opazno. Po drugi strani pa deluje band prav s pomočjo najmlajšega člana, kitarista Daniela Dekaya, sveže in mladostno, tako da njihov speed metal, ki se mestoma dotika velikih Iron Maiden, tu in tam pa tudi zajadra v motörheadovske vode, izpade v živo zelo energično in prepričljivo. V tem oziru so bili prepričljivi komadi, kot so Violence & Force ali Stand Up and Fight, medtem ko me je zasedba še najbolj navdušila s komadi tipa Victims of Sacrifice, kjer se izkaže tudi z bolj tehničnega in melodičnega vidika. Škoda torej, da je bila po polnoči dvorana že skorajda spet tako prazna kot na začetku in da Exciter tudi številčno niso prejeli dostojnega odziva, kot so ga recimo v obliki aplavza in krikov preostalih vztrajnih v dvorani. (Dejan)

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
4. 12. 2019Winter Days of Metal 2019, 1. dan / Galerija
16. 8. 2010Exciter / Novice
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana