REPORTAŽE

4. 12. 2019

Winter Days of Metal 2019, 3. dan

Dvorana Danica, Bohinjska Bistrica / 30. 11. 2019

In tako je napočil še zadnji oziroma tretji dan festivala Winter Days of Metal. Če sem v uvodu opisa prvega dne pisal o tem, da nas organizatorji festivala razvajajo s širokim naborom metal bandov in da je treba pač biti odprtega duha in glave za različne žanre, sem bil ta dan na močni preizkušnji. Za to so poskrbeli ameriški Okilly Dokilly, metalcore/heavy metal/rock zasedba, ki svojo parodistično glasbeno delovanje prodajajo pod imenom »Nedal« metal. Vsekakor zasedba, s katero nisem računal, ko sem pisal tiste vrstice. A gremo lepo po vrsti.

Program na Winter Days of Metal v soboto, 30. 11. 2019:

17.30 Copia
18.35 Stam1na
19.45 Okilly Dokilly
21.00 The Black Dahlia Murder
22.30 Insomnium
00.00 M. O. D.

Copia na WDoM 2019:

Copia so metal band iz Avstralije. Slovenijo so pred minulim koncem tedna nazadnje obiskali lani v okviru festivala MetalDays, nisem pa prepričan, ali je bil to do takrat njihov edini obisk naše mala deželice. Kakor koli že, to tudi ni hudo bistveno in tudi nikakor ni vplivalo na njihov nastop na mladem bratcu Winter Days of Metal. Tako so Copia, štiričlanska metal zasedba, ki je zapisana modernemu metalu z veliko groova, melodike in poskočnih ritmov, razumela tudi svoj nastop v Bohinju. Kljub zgodnji uri in malemu številu ljudi pod odrom so svoje delo opravili ponosno, nasmejano in profesionalno ter se posledično pokazali v svoji najboljši luči. Konec koncev kaj več kot to niti niso mogli narediti, izgubiti pa tudi niso imeli ničesar. Kvečjemu pridobili so lahko, kar pa mislim, da jim je s svojim iskrenim odnosom gotovo uspelo. Zagotovo je po njihovem sobotnem nastopu v Danici še kdo iz Slovenije, Avstrije ali Italije band preveril na spletu. (Dejan)

Stam1na na WDoM 2019:

Kot drugim tega dne je Stam1ni, ki igrajo mešanico progresivnega, thrash in heavy metala, kljub matičnosti ene najbolj metalskih dežel – Finski – manjkala številčnejša publika. Škoda le vam, ki niste prišli, kajti kvintet dolgolasih fantov (izvzemši bobnarja, ki jih nima) je odigral srčen in energičen nabor pesmi v svojem domačem jeziku. Zaradi jezikovne ovire med nami so se tudi šalili na svoj račun oz. med sabo. Bilo je recimo, da je eden izmed kitaristov na koncu komada zaklical nekaj v finščini in nam je pevec to prevedel, kot da želi z vsemi nami seksati. Fantje so tako na uspešen način koketirali z občinstvom, nas pozivali k ploskanju v ritmu, držanju hudičevih rogov v zrak in zavzetem headbanganju. Bilo je to drugič ta večer, nasploh pa edinokrat v treh dneh, da je eni izmed t. i. predskupin ob zgodnji uri uspelo animirati publiko ter pridobiti njen odziv. Menim, da se je nekje po prvi tretjini koncerta (čas res hitro beži, ko se zabavaš) tudi število ljudi v dvorani zvečalo. Najbrž jih z mraza, ki je zadnji dan festivala začel kar kazati zobe, privabila muzika z večjo intenziteto, res sočnimi kitarskimi riffi in spevnim vpitjem ter melodijami. (Matjaž)

Okilly Dokilly na WDoM 2019:

Verjetno nas ni bilo malo, ki smo privzdignili obrv, ko se je pripravljal oder za Američane Okilly Dokilly. Po njem so se namreč sprehajali, nosili opremo in jo priklapljali v rumene kombinezone oblečeni in z ustno masko zakriti osebki. Nekako je v navadi, da pred samim nastopom in soundcheckom člane zamaskiranih bandov vidiš v njihovi civilni obleki. Zato si upam trditi, da je bil marsikdo zmeden, kajti band se je na vseh promo slikah pojavljal v opravi (ne)ljubega in goreče vernega soseda risane družine Simpson, Neda Flandersa. Da, z očali in obvezno debelimi brki, roza ovratnikom, zelenim puloverjem in sivimi hlačami. Naposled so se kot taki le pojavili na odru. Vokalist Head Ned je dirigiral pred svojimi Sonedi na kitari, basu, bobnu in sintetizatorju, ki so odigrali basovske uvodne tone, nakar je sledil kratek in veder flanderiziran pozdravni nagovor z: »Howdily doodily, neighbourinos! Are you ready for a little re-education? Okilly dokilly! Neds, let’s give it to them.« In vsem Nedom na odru se je kompletno utrgalo. Sploh glavni Ned je eksplodiral z guturalnim vokalom. Za isti komad so nenadoma prešli v nekakšen indie-surf napev z mehkobnim petjem, da je pevec že naslednji hip spet lahko doživel živčni zlom. Zares neobičajno in za kakšnega kvlt metalca preveč čudaško, da bi se dalo jemati resno. Toda močno dvomim, da se sam band kot tak tudi jemlje. Vse je v znaku zabave in slavljenju dni, ko so risana serija Simpsonovi in lik Ned Flanders bili še zabavni. Besedila namreč izhajajo zgolj iz Flandersovih citatov ali takšnih, ki se ga posredno tičejo, band pa v svoj nastop navrže tudi nekaj referenc iz risane serije. Kot primer so v publiko vrgli napihljiv donut, »ki predstavlja vse, kar je Homer Simpson« in naročili, da mora ta ob koncu komada biti raztrgan na kose. Ali pa recimo komad Nothing at All z njihovega debija Howdilly Doodilly. Besedilo se sklicuje na sceno iz serije, ko Homer na smuki sreča Flandersa, ki nosi oprijet zimski kombinezon in izjavi, kako mu daje občutek, kot da ne bi imel na sebi ničesar, zraven pa miglja z ritjo. Prav tak kombinezon je pod svojimi oblačili nosil tudi pevec, ki je med seksi igranjem ostalih članov s sebe trgal puli in hlače. Kljub nasilnim tonom, sploh vpadljivo električnim sintetizatorjem, je bilo eno izmed navodil skupine tudi, da med moshanjem ali circle pitom, »če en neighbourino (sosedko) doda malo preveč kinetične energije drugemu neighbourinu (sosedku) in ta pade po tleh, vseeno skrbimo en za drugega in padlega poberemo.« Seveda ne brez zavzete dobrodušnosti in telesne govorice Neda Flandersa.

V glavnem: smeha in zabave pa tudi nore zažigancije prvega in edinega nedal banda ni manjkalo. To je bil tudi prvi nastop Okilly Dokilly na celinski Evropi in čepico dol Dihurčkoma za drzno potezo, da sta tak komičen band pripeljala k nam! (Matjaž)

The Black Dahlia Murder na WDoM 2019:

Naslednja skupina je svoj nastop pričela veliko bolj nekomplicirano za doumeti, čeprav jih marsikdo prišteva k deathcoru, a so vsaj, kar se igrane muzike tiče, veliko bližje melodeathu. Morda razlog zato tiči v tem, da z izjemo aktualne turneje v glavnem nastopajo z deathcore bandi. S svojo vizualno podobo (nekatere naslovnice albumov, merch) kot napisom, ki je krasil ozadje odra, pa kdaj prej spominjajo na -core zasedbo.
Fantje so pričeli nastop s komadom Widowmaker, ki tudi odpre njihov zadnji album Nightbringers (2017). V živo je pevec Trevor Strnad zvenel še bolj zlovešče. Glavnina setliste je pripadala zadnjemu albumu in tistemu izpred desetih let, Nocturnal, odigrali pa so še po en komad z nekaterih preostalih albumov: istoimenskega z albuma Miasma (2005), On Stirring Seas of Salted Blood z Ritual (2011) in Contagion z albuma Unhallowed (2003). Zanimivo, da setlisto ni sestavljal noben komad s klasike Deflorate (2009), ki je v oktobru ponovno izšel na kar devetih različicah barvnih vinilov. Vseeno je izbor bil dovolj raznolik kot tudi disonančni akordi in vokalne spretnosti pevca, ki ga verjetno vsi prepoznamo po dolgih laseh in očalih. (Matjaž)

Insomnium na WDoM 2019:

Insomnium so med nastopajočimi na WDoM zagotovo eden izmed bandov, ki ne potrebuje dodatne predstavitve. Gre za melodično death metal zasedbo iz Finske, ki od začetka svojega delovanja proizvaja albume, ki so nadpovprečno dobro sprejeti pri njenem poslušalstvu. In enako velja tudi za njihov zadnji album Heart Like a Grave, ki je nedavno ugledal luč sveta in ki ga zasedba promovira že drugo polovico meseca. Prav temu so Finci posvetili največ časa in prostora v svoji setlisti, zakar je tudi bil na njenem samem vrhu zapisan komad Valediction s prav tega albuma. Dejansko je zasedba odigrala skorajda identičen set, kakršnega preigrava v okviru aktualne turneje, le da je bil ta pač skrajšan na festivalsko minutažo, se pravi okroglih 60 minut. Vsi ljubitelji banda, ki so presenetljivo pod odrom uprizorili pravo poplavo crowd surfinga, bi si zagotovo želeli slišati še kakšen komad ali dva več, saj se je konkretno napolnjena dvorana tik pred zadnjim bandovim komadom na vprašanje, kateri komad želijo slišati, vsepovprek drla različne naslove, nakar je Niilo izbral in napovedal naslovni komad aktualnega albuma. Tako se je nastop melodičarjev zaključil v slogu, ki je prevladoval skozi njihov celoten nastop: v objemu nežnih melodij. Sicer nisem nikakršen poznavalec dotičnega banda, a zdelo se mi je, da je razlika med Heart Like a Grave in ostalimi komadi, ki jih je band na ta večer delil z nami, dokaj očitna. Starejši komadi zvenijo dosti udarnejše in so hitrejši, medtem ko se pri novejšem albumu – kot že tudi pove njegovo ime – očitno vse vrti okoli melodij srca. Insomnium so zagotovo navdušili in še se bodo vrnili. (Dejan)

M.O.D. na WDoM 2019:

M.O.D. ali Method of Destruction so bili v soboto edini predstavniki metala stare šole. In prav zapasali so za konec festivala. M.O.D. so thrash metal/hardcore/ crossover band, a mislim, da jim ne bom naredil prevelike krivice, če jih enostavno klasificiram kot pankerje. Zagotovo gre za najbolj iskreno in pristno zasedbo, ki je ta dan stala na odru. In to si upam trditi, čeprav sem se z njimi v Danici srečal komaj prvič. Tako glasbeno kot tudi na splošno frontman in idejni oče Billy »Mosh« Milano nagovori stvari, kakršne so, brez olepševanja. Kako to mislim? Enostavno. Band je pred dvema letoma izdal album Busted, Broke & American, a ga je začel promovirati šele zdaj, saj je moral Billy skrbeti za mamo, ki je obolela za rakom in boj žal izgubila. Za starše je pač treba poskrbeti. In ker ne mara lenuhov, je nekoč posnel komad Get a Real Job. Na živce mu gredo ljudje, ki v mosh pitu »pohodijo« tiste, ki so padli na tla. Za njih je napisal in nam zaigral komad You're a Fucking Dick. Komad Pussywhipped je nekako sovpadal z obiskom 22-letnice na odru, za katero je Billy upal, da bo pokazala joške, saj mu je na turneji hudo s svojimi »grdimi« bandovskimi pajdaši. No, razen tega, da smo izvedeli, kako je mladenki ime in koliko je stara, je ostal Billy nepotešen. A po drugi strani smo lahko izvedeli, da sta najboljši dve iznajdbi obe okrogli. Prva je kolo, druga pa so joške, ki jim je posvečen komad Milk. Kdor podrobneje pozna imena teh komadov, tudi ve, da so nekateri od njih nastali pod imenom S.O.D., se pravi zasedbe, ki je obstajala pred M.O.D. in iz katere se je slednja tudi razvila. Vse skupaj se je zaključilo s komadom United Forces nekje 15 minut pred eno zjutraj, sledil pa je – kot vsakič po zaključenem odrskem dogajanju – še after party do 3h zjutraj. Me zanima, če je Billy dejansko prišel popiti tisto »eno« pivo, o katerem je govoril ves čas nastopa. Kolikor sem ga spoznal, menim, da je spil vsaj dve. (Dejan)

Neverjetno, kako zelo hitro so minili ti trije dnevi. Od blackmetalskega četrtka, deathmetalskega petka in metalskega mišmaša sobotnega večera je ostal samo še spomin in nekaj bolečin v nogah in križu. Upam, da bo organizator peljal tradicijo dalje in da se bomo lahko naslednje leto ponovno nadejali zanimivega metalskega programa v neposrednem objemu zimsko obarvanih Alp.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
11. 12. 2019Winter Days of Metal 2019, 3. dan / Galerija
3. 7. 2014Nummirock Metal Festival 2014 / Reportaže
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
10. 3. 2020
Belphegor / Suffocation / Hate / Carnifliate
Reportaža
10. 3. 2020
Turia / Iffernet
Reportaža
3. 3. 2020
Metal vikend – Deri po Brešcah, 2. dan
Reportaža
2. 3. 2020
Metal vikend – Deri po Brešcah, 1. dan
Reportaža
24. 2. 2020
Spotless Minds / Iron Median / Interceptor / Alo!Stari / Newem
Reportaža
17. 2. 2020
Slipknot / Behemoth
Reportaža
10. 2. 2020
Lindemann / Aesthetic Perfection / Jadu
Reportaža
3. 2. 2020
Tomcat / Apoptosis
KONCERTI & FESTIVALI
16. 7. 2020
Kiss
Papp László Sportaréna, Budimpešta, Madžarska
17. 7. 2020
ODPOVEDANO! Dynamo Metalfest 2020
Eindhoven, Nizozemska
18. 7. 2020
Neuromancer, Shadow Universe
Letni vrt Gala hale, Metelkova
18. 7. 2020
Đornata, Hak Attak
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
23. 7. 2020
ODPOVEDANO! Gothoom Open Air Fest 2020
Revištské Podzámčie, Slovaška
23. 7. 2020
Headbangers Open Air Festival 2020
Brande-Hörnerkirchen, Nemčija