REPORTAŽE

3. 2. 2016

WinterStrike Fest X

KMKC Kompleks / 30. 1. 2016

Koroška. Regija težke kovine in železarne Ravne, metal je tu dobesedno doma. Po koncu devetdesetih, ko se je štiri- ali petkrat izvedla Metal Koroška, in »le« dveh sezonah Metalizacije (2002 in 2003) je od leta 2007 do danes v desetih zaporednih izvedbah WinterStrike fest zasedel mesto na prestolu metal dogodkov v severnem delu države, ki ga bo brez dvoma obdržal za vedno. Deset edicij mini festa ob istem terminu deset sezon zapored? Precej neverjetno. Idejni vodja Tilen H. in ekipa sta dogodek zacementirala v zimski koledar že leta nazaj, tradicija pa se bo brez dvoma nadaljevala. Kljub agonijski apatičnosti večine Slovencev v vseh oblikah kulturnega udejstvovanja, predvsem pa udejstvovanja na metal dogodkih zunaj Ljubljane.
Še predobro se spomnim, kako smo na lanski ediciji festivala WinterStrike stali zunaj pred vhodom v klub KMKC Kompleks in zaradi mraza le s težavo v rokah držali kozarec z izbrano alkoholno vsebino – nekateri zmešano z nealkoholnim decilitrom, drugi pa morda samo z dodatkom ledu. Skratka, kot se za zimo spodobi, je bilo mrzlo. Drugače kot minulo soboto, ko je termostat v avtomobilu nekje na poti proti Ravnam nameril celih dvanajst stopinj nad ničlo. To pa seveda ni edina sprememba, ki je bila zaznana kot očitna. Ker nas je zapustil Lemmy, je Kompleks njegovim vižam med posameznimi nastopi namenil veliko prostora, medtem ko je s hladilnika z alkoholno pijačo pozdravljal napis »Lemmy« – Jack Daniel's s coca-colo. V spomin na Lemmyja je bilo tekom večera za šankom dostikrat slišati »Lemmyja mi daj«, zaradi česar je bil Lemmy nekje tam zunaj zagotovo nasmejan.
Prva faca, ki sem jo zagledal ob parkiranju avtomobila pred glavnim vhodom, prihaja iz Postojne. Tretjina zasedbe Kripl je prišla podpret svoje stanovske kolege, kajti kar dve od štirih nastopajočih zasedb prihajata ravno od tam. Poleg death metalcev Morbid Creation in heavy black metalcev Vigilance so na deseti ediciji WinterStrike festa nastopili še mladiči Black Reaper in stare sablje Vargsriket z Dunaja.
Black Reaper so odprli koncert in takoj vključili strojnice. Thrash stare šole z melodičnim solo vplivom so fantje predstavili na dokaj suveren način, med nastopom so predstavili predvsem avtorske komade, ki so zveneli, kot da so bili že stokrat slišani, kar ni nujno zmeraj slabo. Fantom se vidi, da so na samem začetku, prisotne ni nikakršne odrske karizme ali nastopa kot takega, kljub temu pa je bil material odigran korektno in publika je bila navdušena, a žal ne toliko aktivna, kot bi zagotovo bila v letih 2007/2008 ob nastopu skupine s takšnim materialom. Zaključili so s priredbo Slayer, ki je predvsem starejšim pognala kri v obtok in narisala nasmeške na obraz.
Morbid Creation so se na odru pojavili brez basista, ki ga je opravičil kitarist. Ta je bil večino časa tudi frontman, saj »ima pevec posebno bolezen, zaradi katere ne more govoriti, imenovano alkoholizem«. Starošolski death metal s švedskim pridihom iz začetka devetdesetih so predstavili na suveren način, igrali so predvsem material z aktualnega demo posnetka Demo 2015. Bas je seveda več kot očitno manjkal, a nič zato. Nizko prezenco je nadoknadil pevec Morbid Obesity s konstantno prisotnim pivom v roki, tudi med petjem. Očitni vpliv Grave odvzame kanček lepote, saj na trenutek zvenijo kot cover band, a časa je še dosti; fantje so mladi in obetajo.
Kot tretji so na oder stopili Vigilance, drugi razlog za moj obisk Raven na Koroškem. Po lanskem albumu Hounds of Megiddo, s katerim so se močneje pomaknili v blackmetalske vode, sem si želel videti tale band vsaj enkrat v živo. Zaradi nepoznavanja prvotnih izdaj, povezano z negotovostjo, ali je band tisti del povsem pustil za seboj oz. mu v živo še zmeraj posveča pozornost, so bila pričakovanja dokaj široka. Corpse paint in svečnik pred monitorjem (baje stalna rekvizita) sta ustvarila in napovedala ustrezno vzdušje, ki je prineslo presek celotne bandove diskografije. Začelo se je z EP-jem Steeds of Time, nadaljevalo z drugim/aktualnim albumom, nakar je kvartet v glavnem skakal sem in tja med prvim in zadnjim celovečercem, pri tem pa ponudil celo dve priredbi. Osebno so me seveda najbolj navdušili s priredbo Sacrifice (Bathory), medtem ko so poznavalci njihove glasbe dodobra uživali tudi v ostalem/starejšem repertoarju. Publika med njihovim nastopom sicer ni bila najbolj številčna, toda navzoči smo vsi dobro razpoloženi spremljali njihov nastop.
Setlista Vigilance: Vigilance, Steeds of Time/The White Horde, Storming the Underground, Under Sulphurous Skies, Tower of Black Sorcery, Zloba, Ritual of Death (Rager), Sacrifice (Bathory).
Po ponovnem ogledu šanka in mlade natakarice so sledile še zvezde večera, dunajsko-koroška trojica Vargsriket. Band, ki je pred 12 ali 13 leti v relativno kratkem času najmanj trikrat obiskal Slovenijo (dvakrat Ravne na Koroškem in enkrat Ljubljano) in nato zaradi izgube volje po nadaljnjem ustvarjanju metala dveh svojih članov prekinil z delovanjem, se je vrnil na prvotno mesto zločina. No, skorajda na isti kraj zločina, saj je klub Kompleks takrat deloval v drugih prostorih, a saj veste, kaj sem mislil. V Ravnah se je rodilo slovensko navdušenje nad leta 2002 izdanim prvim in edinim studijskim »dolgometražcem« z imenom Satanic Execution Commando Vargsriket DCLXVI. Zakaj dolgometražec v narekovajih? Ker 13-delna playlista vsebuje dejansko samo šest komadov, ki skupaj ne dosežejo niti 25 minut. Iz tega razloga, in ker mi je Grym predhodno izdal, da je drugi album že napisan in ga je treba samo še posneti, je bilo jasno, da bomo na ta večer deležni tudi nekaj svežega materiala. Sicer napovedanega enournega nastopa band tudi nikakor ne bi uspel uresničiti. Skratka, dvorana se je nekoliko bolj napolnila kot predhodno pri Vigilance, vendar je še veliko manjkalo, da bi pokala po šivih. Iz varne druge polovice dvorane smo tako spremljali uvodne, peklensko hitre in ultra brutalne napade z že omenjenega ploščka. Občutek je bil odličen, naenkrat sem bil s pomočjo glasbe vržen 13 let nazaj v čas, ob dodatni misli, da na odru dejansko spremljam zasedbo, za katero sem dolgo časa mislil, da je za vedno mrtva, pa je bilo še toliko lepše.
Kot sem že omenil, so Avstrijci zaigrali tudi nekaj novejših, še neizdanih komadov. Dva od treh sta me s pomočjo kitaristove majice Hellhammer spomnila na očitno razliko med Celtic Frost in Triptykon. Kar je bilo nekoč neposredno in enostavno, je danes jazzovsko zakomplicirano in kompleksno. Toda o albumu, ki sploh še ni izdan, ne bom sodil prehitro, saj je en komad dejansko spominjal na dobre stare Vargsriket in s tem dvignil obete. Če bo torej basist kljub kratkim lasem ostal v bandu in bo bobnarju, ki živi 300 kilometrov stran od ostalih dveh članov na Avstrijskem Koroškem, uspelo ohraniti stik, potem se bomo morda že v kratkem lahko slinili po novem albumu, ki že vrsto let obstaja samo v obliki obljube.
Setlista Vargsriket: Luciferian, Minions of Satan, Hater of the Nailed One, Schnulze*, Nails*, Sanguinem Sacrificite, Soulhunt*, Vargsriket, Impale the Bastard.
Metalski večer na Koroškem je bil torej ponovno zelo všečen, pogovori s starimi obrazi seveda zelo plodni in čustveno globoki, zaradi česar smo se vsi strinjali, da so tovrstni dogodki na tem koncu Slovenije preredki in povsem zaželeni.

*To so novi komadi, katerih naslovi so dobesedno prepisani s setliste, ki jo je band uporabljal na odru, zato ti niso nujno pravi.

SORODNE VSEBINE:
16. 1. 2018Vigilance zamenjali kitarista / Novice
3. 2. 2015Winterstrike Fest IX / Reportaže
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana