REPORTAŽE

20. 2. 2013

Lipstikk N' Leathür Festival IV

MC Jedro, Medvode / 16. 2. 2013
Avtor: Gorjanec

Največji slovenski glam dogodek Lipstikk N' Leathür Festival je dobil svojo četrto, pa tudi najbolj pestro in razsežno edicijo, saj sta se poleg domačih zasedb publiki v MC Jedro predstavili še skupini iz sosednjih Italije in Avstrije. Da gre kljub pri nas ne ravno znanim imenom tu za nadvse kvalitetno glasbo, je bilo glede na organizatorja že samoumevno, neverjetno nizka vstopnina, ki bi jo lahko posplošili na »evro na band«, pa je bila še dodaten motivator za obisk.
Napovedani časovni razpored nastopajočih se je odvil brez večjih odstopanj in tako so točno petnajst minut pred 21h oder zavzeli Wild Crew. Sicer mlada zasedba z začetki v 2009 je tekom delovanja poleg manjše spremembe imena doživela tudi nekaj kadrovskih menjav, a eno ostaja isto – predanost. Fantje in dekle furajo pristen glam imidž tako na odru kot v prostem času, zato bujnih pričesk, usnja, rutic in raznovrstnih mačjih vzorcev vsekakor ni manjkalo. Glasbeno je band nekoliko manj načičkan, saj ne igra povsem klišejskega »pop« stila glama (čeprav dajejo naslovi pesmi drugačen vtis), temveč s svojimi komadi nakazuje tendence tudi proti nekoliko tršim sorodnim bandom, kot so na primer W.A.S.P. Sicer pa so v repertoarju prevladovale spevne melodije, ki gredo hitro v uho, a žal prav tako hitro tudi zbledijo iz spomina. Poleg tega jih pogosto spremlja tudi občutek »že slišanega«, kar pa niti ni tako hudo, saj odkrivanje tople vode vsekakor ni bistvo glama. Se je pa tekom nastopa izkazalo, da je glavna šibka točka zasedbe še vedno pubertetniško zveneči vokal, ki se s svojim spektrom sposobnosti ne more ravno pohvaliti.
Nasprotje tega so relativni novinci na slovenski sceni (vsaj jaz sem do zdaj le poredko slišal za njih in sem jih tokrat prvič videl v živo), Top Stripper, ki so na vidno povečano število obiskovalcev kot drugi nastopajoči naredili odličen vtis, ki se je kazal v glasni tako ploskalni kot verbalni pohvali. Vizualno je skupina nekoliko odstopala od tematike večera, isto pa se je izkazalo tudi za glasbeni del. Band namreč ne igra ravno glama, saj vleče inspiracije bolj iz klasičnega rocka, hard rocka in bluesa, pa tudi kak heavy riff se lahko sliši. Če poskusim opisati z lastnim izkustvom, bi rekel, da zvenijo tako, kot so legendarni rock bandi z začetki v 70-ih zveneli v 80-ih. Kot enega vrhuncev njihovega (pre)kratkega repertoarja bi izpostavil baladno usmerjeni Gone With The Train, kjer prideta do izraza tako vokalni razpon pevca Jaše kot tudi solistično rajcanje kitare proti koncu komada, ob katerem bi verjetno še Slash odobravajoče dvignil eno obrv.
Za presenečenje iz Avstrije so poskrbeli Contra Verse s svojim prvim nastopom pri nas. Kratkolasi kvartet z ruticami preko čel je publiko sprva navdajal s skepso, a ta se je v trenutku razblinila že ob prvih taktih mešanice glama in starega hard rocka, pospremljenega z nekoliko globljim raskavim vokalom. Za povsod prisotne živalske vzorce je bil v tej zasedbi očitno zadolžen bobnar Flou s svojemu vzdevku »The Big-Stick-Beast« primerno tigrasto majico, ki mu je v prvi vrsti publike pariral leopardji fan. S svojim premiernim nastopom v Sloveniji publike nikakor niso pustili ravnodušne, k čemur je poleg odlične glasbe in živahne odrske prezence prispevala tudi nadvse sproščena komunikacija z občinstvom, v katerega se je med zadnjim komadom izstrelil basist Marc »Gunfire« McKilln. Energični nastop je bil še en dokaz, da so izjave v stilu: »Tega banda ne bom/nisem gledal, ker ga ne poznam,« popolnoma nesmiselne (še posebej v informacijski dobi) in da lahko po tej logiki človek kvečjemu zamudi odličen šov.
Kaj pričakovati od naslednjih nastopajočih, starih mačkov Hotty MkkNotty, pa verjetno nikomur ni bilo treba posebej razlagati. S »starih mačkov« seveda ne pravim, da band nastopa že od zgodnjih 80-ih, gre pa vendarle za zasedbo, ki je bila z začetki v letu 2004 ena prvih in tudi vodilnih v novem valu slovenskega glama. Imidž, ki je za razliko od prej omenjenih Wild Crew izključno odrski, in vedno svež parodično-humoren povezovalni program pa ne naredita glasbe Hotty MkkNotty nič manj pristne. Že en njihovih prvih komadov, praktično ponarodeli Take Me To Paradise, bi se zlahka kosal s svetovnimi hiti glam scene, v tem rangu pa se mu lahko pridruži tudi ena najnovejših mojstrovin, Evil Clown Theme (Doink). Repertoar je bil prava poslastica in izveden, kot se šika. Lexxy Longlegs je med nastopom udrihal po bobnih in vrtel paličice, TJ Tuff je v medvoško publiko streljal melodični riff za riffom, v ospredju pa sta mu z nastopaškim poziranjem družbo delala poplesavajoči basist Ken Kandy in nekoliko leseni vokalist Texas Cherrie Biggunz. Slednji navkljub že kar dolgi odrski kilometrini ne premore karizme, kakršno v izdatni meri glam frontman skoraj nujno potrebuje, nekoliko pa iz glasbene celote izstopajo tudi vokalne linije in barva glasu. Razgreto, žuranja željno publiko so Hottyji za konec odličnega nastopa še dodatno podžgali s priredbo Beastie Boys (You Gotta) Fight For Your Right (To Party!) in prepustili oder headlinerjem večera.
Ob pogledu na tipe, ki so se pripravljali na odru, bi lahko obiskovalec z ugibanjem o izvoru tega banda skoraj zagotovo zadel v črno, a Italijani Reckless, ki so po imidžu prekosili celo svoje predhodnike Hotty MkkNotty, so si mesto glavnega banda večera več kot zaslužili. Opolnoči je izstrelek konfetov na prizorišče otvoril nastop, prežet s fenomenalnim sleaze rockom, in poskrbel za še eno glasbeno presenečenje večera. Lipstikk N' Leathür IV je bil na tem področju res zmagovalen dogodek. Reckless so z razgibanim in energičnim nastopom ter naborom samih »top shit« komadov sprva publiki izbuljili oči in izpahnili čeljusti, ko pa si je ta opomogla od prvotnega šoka, se je v nastop popolnoma vživela in celo dežurni utrujenec večera, ki je na kavču v dvorani prve štiri bande dobesedno v celoti prespal, se je ob prvih udarcih po inštrumentih vrgel pokonci in pridružil ostalim. Fantastičen in razgret nastop, med katerim so bili tudi člani banda postopoma primorani odvreči nekaj kosov oblačil, so nekoliko kalili le precej nerazumljivi nagovori v angleščini, ki so bili (kolikor sem uspel razbrati) sestavljeni predvsem iz klišejskih fraz. A nič ne de, glasba in nastop sta tovrstne minuse izbrisala iz redovalnice, za dodatno popestritev pa je poskrbela tudi manjša doza pirotehnike v obliki že omenjenega topa konfetov (čeprav mislim, da se ta po načinu delovanja ne šteje ravno med pirotehnična sredstva) in pa gorečih činel, za kar je pri enem od zadnjih komadov poskrbel bobnar.
Spektakularen nastop kot zaključek spektakularnega festivalčiča, ki se bo zapisal v anale slovenske glam zgodovine, kar pa temelji bolj na raznolikem in po kvaliteti nadpovprečnem naboru izvajalcev kot pa na obiskanosti. Osebno sem na sobotni večer ob tako nizki vstopnini pričakoval natrpano dvorano (kar je bil na dotični lokaciji ob tovrstnih dogodkih in celo na pastirski veselici Svarunova noč sicer standard), žal pa je bila tokratna situacija začuda daleč od pričakovanega.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
10. 3. 2014Metalsteel / Top Stripper / Reportaže
22. 11. 2013Top Stripper / Motorfire / Mist / Galerija
8. 11. 2013Top Stripper / Motorfire / Mist / Reportaže
26. 8. 2004Reckless Tide / Novice
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana