Metal Erection Vol. 1

Rodil se je nov organizator koncertne dejavnosti na štajerskih tleh. Ker smo imeli v Mariboru že več različnih koncertnih dogodkov, ki so v imenu na koncu nosili privesek Vol. 1, se na tem mestu še ne bom oglašal preveč vzhičeno nad tole novico. V kolikor bodo fantje, ki sem jih spoznal v petek, 13. februarja, na blagajni pred vhodom v dvorano Kluba MC Pekarna, udejanjili vse predstavljene ideje, potem se štajerska publika v bodoče lahko nadeja nekaj dobrih koncertov. Nekaj pa lahko kljub vsemu izdam na tem mestu: koncerti bodo v glavnem osredotočeni na death metal, kakor je bil petkov.
Kot prvi so nastopili alternativni rockerji iz Murske Sobote, Fire Flies. Gre za kvartet, ki si poleg bobnov, kitare in bas kitare pomaga še z violino in ženskim vokalom. Ker sem band v petek zamudil, bom povzel besede vokalista od Vasectomy, ki je ob času mojega prihoda še sedel za blagajniško mizo: »So kot neka soft varianta Eluveitie.« Ker nimam razloga, da bi bilo drugače, mu verjamem na besedo.
Drugi band večera so bili Abolished. Gre za peterico death metalcev, ki naj bi bili locirani v Ljubljani, a po govorici sledeč je vsaj pevec daleč od tega, da bi bil Ljubljančan. Sicer pa je geografsko določanje bandovih korenin pomembno samo zaradi tega, ker se je po številu in odzivnosti poznalo, da igra ta pred »domačo« publiko. Omenjena okoliščina je bila za band še posebej pomembna z vidika nabiranja kilometrine in samozavesti na odru, saj naj bi bil njihov petkov nastop eden izmed prvih. To se je kar dobro poznalo pri odrski postavitvi, ki je bila bolj ali manj skozi cel koncert statična, in pri nagovorih pevca, ki so bili skoncentrirani na primerjanje vsega in vsakogar v dvorani z mestom, iz katerega smo vsi po naravni poti rojeni prilezli na svet. Bilo je smešno, a zabavno. Slednje velja tudi za njihovo glasbo. Abolished igrajo dokaj nalezljiv death metal, katerega pomanjkljivost pa je v mojih ušesih odsotnost enotne rdeče niti. Sicer je to težko opisati, zato se bom poslužil primerjave njihovih avtorskih komadov in dveh priredb, ki so jih zaigrali. V primerjavi z Victorious March (Amon Amarth) in Breaking the Law (Judas Priest) so njihovi komadi zveneli dosti bolj neorganizirano in razbito. Seveda je zato lahko krivo tudi to, da obe priredbi poznam, ostalih komadov pa ne. Sicer pa že priredbi pričata o tem, da band znotraj death metala pogleduje zelo na široko.
Naslednji so na oder stopili še eni »lokalci«, in sicer Vasectomy iz Murske Sobote. Ker sem jih nazadnje izpustil, sem se odločil, da tokrat ponovno poskusim srečo. In imel sem jo, tokrat je vse potekalo po načrtu (beri: napovedanem vrstnem redu) in Vasectomy so nekaj čez deseto zvečer zavzeli oder. Podpora pod odrom je bila ponovno velika, kar se je pa vedelo že dosti prej, saj je skorajda vsak drug obiskovalec nosil njihovo majico. In kako so Vasectomy začeli? Direktno, s svojim največjim/edinim hitom: Blood Stained Chains in slavnim verzom »She was a whore so I killed her«. Sledilo je kar nekaj novih komadov, ki jih ne poznam in naj bi luč sveta na digitalnem nosilcu zvoka ugledali v doglednem času. Novejši komadi so v slogu splošnega metalskega razpoloženja na oni strani Mure: brutalni. Sicer pa je band glede na slišano še naprej obdržal svoj groove, ki ga je razvil z EP-jem Blood Stained Chains, kar je meni najbolj pomembno, saj z njim ohranjajo tudi glavni element svoje prepoznavnosti. Skratka: se že vselim nove izdaje.
Kot zadnji/glavni band večera so nastopili Rectal Rooter iz sosednjega Gradca. Ker mi je ime tega banda že nekaj časa odmevalo v ušesih, sem imel zmoten občutek, da gre za starejši band z dvajset let staro diskografijo. A temu sploh ni tako, band bo letos komajda dopolnil pet let. Po drugi strani pa je mladost banda lastnost, s katero se ne morejo pohvaliti njegovi člani – vsaj na videz ne. A to spet ni pomembno, saj so nastopili mladostniško razposajeni pred mlado – vendar nekoliko bolj razredčeno publiko. Nizali so en grindcore udarec za drugim, glede na primerjavo s predhodno nastopajočimi pa so imeli Avstrijci tudi nekoliko boljši zvok, ki je bil začuda na ta večer dokaj slab. V zadnjem letu se je že nekajkrat zgodilo, da je bila akustika v dvorani slaba, upam, da ne gre za resnejši simptom. Predhodna banda sta oba uporabljala dve kitari, Rectal Rooter samo eno, kar zna biti razlog za boljši zvok. »Podhranjenost« na kitarah Avstrijci kompenzirajo z dvema vokalistoma in dodatno občasno pomočjo kitarista na vokalu, kar pa akustično/glasbeno ne proizvede nobene posebne prednosti. Edina prednost je bolj razgibano dogajanje na odru, ki pa se je na zgoščenki po mojem ne čuti kaj prida. A kljub vsemu, Rectal Rooter so bila luštna popestritev glasbenega večera, podobne ponovitve pa se zagotovo ne bom branil.