Requiem / Obidil / Shanti Nilaya

Ura se je bližala enaindvajseti in pred klubom Gustaf v mariborski Pekarni se je pred vhodom gnetla publika, ki je komaj čakala, da kupi vstopnico za koncert Shanti Nilaya, Obidil in Requiem. Karte so bile v trenutku razgrabljene, saj takega paketa bandov v tem koncu ni bilo že kar nekaj časa... Prvi april!
Koncert se je začel z veliko zamudo, saj je »obred« postavljanja odra in opreme trajal v nedogled. Ura se je premikala proti pol polnoči, ko je na oder stopil prvi band, domačini Shanti Nilaya. To je bil njihov prvi koncert in morava priznati, da je bil zelo na nivoju. V njihovem sicer zelo kratkem nastopu so nam predstavili le štiri svoje skladbe, ki se jih ne da enostavno popredalčkati. Najbližja definicija bi bila gothic rock/metal, saj njihova glasba vsebuje elemente različnih, pretežno mainstreamovskih, zvrsti. Zelo uigran nastop je bil odlična izhodiščna točka za band, na žalost pa si ga je ogledala le maloštevilna publika. Sam nastop sta spremljala dim in dobra osvetlitev banda, kot zanimivost pa lahko omenimo tudi stojalo za mikrofon, narejeno »iz kosti« v obliki križa. Glede na odličen prvi koncert imajo fantje (ob dobri promociji) realne možnosti, da postanejo prepoznavni na naši sceni.
Drugi so na oder prišli Obidili. Skupina si je v zadnjem letu nabrala kar nekaj kilometrine, zato jih ni treba posebej predstavljati. Na njihovem repertoarju je bilo poleg komadov z njihovega prvenca tudi nekaj novega materiala. Ta se slogovno bistveno ne razlikuje od njihovega začetka, le da je vse na dosti višji ravni, saj so aranžmaji še bolj kompleksni, kljub temu pa je njihova glasba tekoča. Njihov nastop, ki je bil po ocenah mnogih boljši od prejšnjega v Mariboru, je pokvaril ne ravno idealen zvok. Publika kljub dobrim odzivom po koncertu med nastopom samim ni pokazala pretiranega navdušenja in pasivnost je nekaj zaleta verjetno vzela tudi bandu. Vseeno, publika se je izkazala vsaj pri zadnjem komadu, Helloween priredbi I Want Out.
Kot zadnji so nastopili zvezde večera, Requiem. Nastop so začeli ob eni uri ponoči, končali pa okoli 3:20! Ne, niso igrali tako dolgo, vmes se je prestavila ura. Band je odigral vse komade s polno paro, kot da bi igral pred polno dvorano. Da, le-ta se v celem času koncerta ni napolnila niti za tretjino! V njihovem repertoarju smo spet slišali »najpomembnejše« komade z vseh plošč, morda bi lahko odigrali kakšnega več s prvenca.
Dogodek se je končal, kot sva že napisala, ob pozni uri. Vsekakor upamo, da ta koncert ni vzel zagona bandom. Requiem so po izidu zadnjega albuma igrali šele četrti koncert, kar je žalitev za tako odličen album! Po kvaliteti nastopov je bil to sigurno eden izmed najboljših metal koncertov na (menda obujeni) mariborski sceni, manjkal je le eden izmed zelo pomembnih dejavnikov: publika. O Shanti Nilaya boste zagotovo še slišali, Requiem in Obidil pa želimo bolj pogosto videti na odrih širom Slovenije.

Fotografije so poslikane s filmi Fuji.