Pa je leto 2012 le prineslo še eno izdajo, katere original bo ob prvi priložnosti romal na polico k ostalim zgoščenkam. Kot napovedano in drugače kot v primeru Live At Wacken, čigar izid je bil večkrat prestavljen, se King Ov Hell (bas kitara) in Gaahl (vokali) prvič po Ad Majorem Sathanas Gloriam (2006) spet z združenimi močmi predstavljata na digitalnem nosilcu zvoka. Ta nosi zgovoren naslov I Begin, pri vstajenju iz ruševin nekdanjega skupnega glasbenega ustvarjanja pa dvojici iz Bergna pomagajo glasbeniki, ki so ali še zmeraj sodelujejo pri drugih večjih ali manjših bandih norveške black metal scene, kot so Thorns, Trelldom, The Batallion in Dimmu Borgir: Kenneth Kapstad (bobni), Sir (kitara), Lust Kilman (kitara) ter Geir Bratland (klaviature).
Če so si lahko Gorgoroth, se pravi Infernus & Co., dovolili skladbo z naslovom Rebirth, potem tudi God Seed ne smemo zameriti nekakšnega obračunavanja s polpreteklostjo z izborom I Begin za naslov svojega prvenca. Večletnega skupnega delovanja in ustvarjanja pač ni moč kar čez noč pomesti pod preprogo, pa četudi vmes mine dolgih šest let. A mislim, da sta si oba banda oziroma njuni »skregani« člani že dovolj povedali v preteklosti in da podobnih namigovanj na skupno zgodovino trojice Gaahl, Infernus in King Ov Hell v bodoče ne bo več. Ostala pa bo glasba, v tem primeru I Begin, ki bo, sedaj ko je album izdan, za večne čase spominjala na skupno zgodovino. Medtem ko je The Underworld Regime (Ov Hell) glasbeno začrtal od Gorgoroth povsem neodvisno pot, I Begin (God Seed) tega ne premore. Ne premore ali noče. Ne glede na razlog, v vsakem primeru menim, da je odločitev upravičena. Dejstvo pač je, da sta Gaahl in King Ov Hell zadnja leta pred sporom na sodišču napisala večino glasbe za Gorgoroth, zato ponovno združena ne moreta kar naenkrat zavreči vseh skupnih idej in vizij. I Begin torej pokaže, kako močno sta bila ta dva glasbenika resnično vpletena v takratno glasbeno produkcijo danes bivšega banda. Na glasbeni ravni to pomeni, da je album dvoplasten. Po eni strani komunicira s preteklostjo, medtem ko si z neustrašnim pogledom na prihodnost ustvarja trdne temelje v sedanjosti.
Sorodnost s preteklimi izdajami iz hiše Gorgoroth je del, ki komunicira s preteklostjo, in hkrati šibka plat albuma. To bi bile na primer uvodna Awake, druga This From The Past (kako ironično) ter From The Running Of Blood, Lit in The Wound, ki spominjajo na Carving A Giant, Litani Til Satan, Wound Upon Wound in še kakšno drugo pesem. Podobnosti so torej prisotne, glede na stopnjo poznavanja banda pa bo vsak poslušalec imel svoje asociacije. Mnogo bolj prepričljiv pa je I Begin tam, ko se povsem loči od preteklosti in zre daleč naprej. Tja, kamor zrejo sodobni Enslaved in njim podobni bandi, torej preko rocka sedemdesetih prejšnjega stoletja v prihodnost black metala. To počne I Begin med drugim tudi med zgoraj naštetimi skladbami, in sicer z uporabo klaviatur v slogu sedemdesetih let. Na eni strani te nastopijo zgolj kot dodatek, podlaga za kitarski in bobnarski šus, na drugi strani pa se predstavijo kot enakovreden solo instrument, ki doda glasbi God Seed prav posebno noto, kakršno bi želel slišati bolj pogosto in vedno znova. Primer: že omenjeni This From The Past, ko se nekje na polovici loči od Gorgorothskega riffa in kar naenkrat odločno zazvenijo Deep Purple, ki peljejo komad do konca. Druga zgodba pa sta srednje hitra Alt Liv in Aldrande Tre, ki poslušalca s posebnimi efekti odneseta v daljave, kjer se srečajo progresivni Enslaved in posebneži Gaahlskagg. Poleg vložkov na klaviaturah poskrbijo za posebno vzdušje še določeni kitarski efekti in večplastni Gaahlovi vokali, ki na I Begin segajo od black metal kričanja do čistega petja in govorjenja. Podobno torej temu, kar smo od Gaahla vajeni pod imenom Trelldom.
Kakšni zakladi se še skrivajo na I Begin, naj vsak poslušalec ugotovi sam zase. Album vsekakor ponuja vse najboljše od naštetih bandov, temu pa doda še nekaj svojega, edinstvenega, česar upam, da bo na naslednjem albumu še več. Za prvenec in glede na orisana pretekla dogajanja vsekakor daleč več kot solidna izdaja, ki ji bo krono na glavo položil decembrski nastop v živo v Münchnu.