Prospect

Prospect že vsi dobro poznate, zato jih ni potrebno posebej predstavljati. Po odhodu pevca Simona po lanskem koncertu Paul DiAnna so bili pred nehvaležno nalogo, kajti najti dobrega heavy metal pevca v Sloveniji je vse prej kot lahko. Po napornem iskanju so našli Robija, malodane pred svojimi vrati in z njim konec avgusta nastopili na največjem avstrijskem metal festivalu Metalfest Vienna. Naslednji večji nastop pa so Prospect nedolgo nazaj odigrali v Hound Dogu, kjer so predstavili novo ploščo Moments. Izid tako odličnega izdelka je bil primeren trenutek, da sem v “naši pisarni” pokramljal s kitaristom Romanom in basistom Želetom.


MATJAŽ:
Pred sabo imamo vašo drugo ploščo Moments. Pa bi za začetek povedala nekaj osnovnih stvari o njej, kje in kdaj ste snemali.

PROSPECT:
ROMAN: Na plošči piše, da smo snemali letos pozimi, ker je izšla letos, v bistvu pa smo snemali lani. Snemali smo v največji vročini v Kranju v H2O plus studiu pri Mateju Wolfu. V bistvu ima studio pri njem tudi znani kitarist Grašič.

MATJAŽ:
Kot prvo, že sam zvok je dosti boljši kot na prvem albumu.

PROSPECT:
ROMAN: Ja, na zvoku smo zelo veliko delali, na miksu, pa tudi dosti boljša oprema se je uporabljala. Kar se opreme tiče, imamo sedaj zelo kvalitetno.
ŽELE: Pero ima nove bobne, Roman nove ojačevalce, jaz čisto drug boks. V bistvu imamo top svetovno opremo.

MATJAŽ:
Koliko časa ste snemali. Prvo ploščo ste posneli v enem šusu, ne?

PROSPECT:
ROMAN: Ja, prvo ploščo smo posneli v štirih dneh z zelo malo nasnemavanja, drugo ploščo pa smo snemali…V bistvu sploh ne vemo, koliko časa.
ŽELE: Snemali smo dva, tri tedne, potem smo pa še nasnemavali kak mesec ali dva.
ROMAN: Vse skupaj je bilo zelo veliko dela, sploh pa to velja za miks. Miks je trajal tri, štiri mesece, potem pa še mastering, a ta ni vzel veliko časa.

MATJAŽ:
Vse to ste delali sami, ali vam je kdo pomagal?

PROSPECT:
ŽELE: Sami, sami.
ROMAN: No, produkcijo sva delala z Matejem, v bistvu je on bolj delal na produkciji, miks pa sva delala oba, jaz sem mu govoril razmerja.

MATJAŽ:
Zakaj pa tako pozen izid?

PROSPECT:
ROMAN: Glavni razlog je, da nismo hoteli izdati plošče, dokler ne najdemo zamenjave za Simona. Ne bi imelo preveč smisla, da bi izdali ploščo in je ne bi mogli promovirati na nobenem koncertu. Tako da smo se z odrov odmaknili za okoli pol leta, osem mesecev. Ta čas smo iskali pevca po celi Sloveniji, preizkusili smo jih nešteto.
ŽELE: Našli smo ga pa v soseščini.
ROMAN: Našli smo ga v Kosezah, kjer sami živimo.

MATJAŽ:
Bomo o Robiju še kakšno rekli, najprej pa povejta, zakaj je Simon sploh odšel?

PROSPECT:
ŽELE: Jaz pravim da zaradi osebnih razlogov. Njemu pač to ni več odgovarjalo, rekel je to ni to.
ROMAN: On noče biti v ospredju. Ni več tak človek, spremenil se je, noče več koncertirati, ni človek, ki bi se izpostavljal, v glavnem noče biti frontman. Škoda ga je, ker je res velik talent.

MATJAŽ:
Kaj pa je z njegovim solo projektom?

PROSPECT:
ROMAN: Ja, doma dela nek solo projekt.
ŽELE: A z nami bo še sodeloval na področju besedil.

MATJAŽ:
Do sedaj vam je on napisal večino besedil.

PROSPECT:
ROMAN: Ja, razen na prvi plošči sem jaz napisal dve besedili, ostalo pa so vsa njegovo delo. Besedila so tako globoka, osebna, da jih še mi preveč ne razumemo.

MATJAŽ:
Potem je bil Jure nekaj časa z vami?

PROSPECT:
ROMAN: Z Juretom smo odigrali en solo koncert.
ŽELE: In dvakrat je pel back vokale.

MATJAŽ:
Zakaj se z njim ni izšlo?

PROSPECT:
ROMAN: Jure je bil tak mulc, ki še ni imel preveč razjasnjenih vseh pojmov, sploh kaj je to glasba. V bistvu je on prišel in mislil, da bo kar naenkrat dosegel zvezde. Je pa to zelo naporna pot. V glavnem ni šlo, prevelika razlika v mentaliteti je med nami.
ŽELE: Pa v letih je prevelika razlika.

MATJAŽ:
In kako ste prišli do Robija?

PROSPECT:
ŽELE: Takole bom rekel. Prepričali smo ga na eni zabavi za rojstni dan nekje v eni bajti, kjer je pel skozi ves večer. Rekel sem mu: “Grga (tako ga kličemo) gremo probat, ne?” On pa je bil malo sramežljiv fant in je rekel, da ne, da on ne bi. Vseeno je prišel na vajo, odpel in rekel sem: “Grga ti si naš!”
ROMAN: V bistvu je dvakrat prišel. Prvič je prišel še pred Juretom, pel je ful dobro, samo ni bil resen, ni bil siguren. Rekel sem, da z njim ne bo nič, kajti dvakrat ni naredil domače naloge in podobno. Po Juretu pa sem rekel, da ni drugega izhoda, da je on edini v Sloveniji, ki lahko to še odpoje. Sem ga “za ušesa zvleku”, potem je premagal tremo in sedaj je vse v najlepšem redu.

MATJAŽ:
Prej on ni še nikjer pel, ne?

PROSPECT:
ROMAN: Pel je doma.
ŽELE: V bandu pa ne.
ROMAN: Prvič je mikrofon prijel na naši vaji.
ŽELE: In vse je odpel z lahkoto, sploh pa Perception Of Reality, najtežji komad na plošči. Nobenih težav ni imel. “Grga, ti si naš.” “Pa jaz še ne vem.” “Kaj ne veš, naš si!”

MATJAŽ:
Glede same plošče. Opazen je velik napredek, pesmi so bolj dodelane, tudi bolj progresivne, aranžmaji bolj dodelani, kompozicije bolj zahtevne. Veliko ste se posvetili samim niansam. V primerjavi s prvencem je opazen velik napredek.

PROSPECT:
ROMAN: Ja, prva plošče je le prva plošča. Bili smo mlajši, neizkušeni. Sedaj imamo za sabo le veliko koncertov. Material je nastajal kar dve leti. Najstarejši, tudi najdaljši komad Perception Of Reality je bil narejen že za časa prve plošče. A nismo ga posneli, ker še ni bil dodelan. Ampak sedaj smo imeli dovolj časa, da smo vse stvari dodelali.

MATJAŽ:
Te pesmi ste na koncertih začeli igrati že takoj in zdi se mi, da ste jih spreminjali do snemanja.

PROSPECT:
ROMAN: Ja, spreminjali smo jih.
ŽELE: Recimo The Man Who Walks Alone nima več uvoda, pa tudi drugače…Perception Of Reality se je tudi velikokrat spreminjal. Tudi nima več prvotnega uvoda, čeprav bi se lahko malo zezali in posneli malo daljši uvod z bassom, klaviaturami in kitaro. Pač smo se odločili, da malo skrajšamo, ker je bil malo predolg, malenkost, kakšni dve minuti he, he.

MATJAŽ:
Rok zelo rad dela uvode.

PROSPECT:
ROMAN: Ja, čeprav je zdaj z novim materialom tega vse manj in manj, vse je ful bolj power. Zdaj z Robijem, ki je bolj heavy metal pevec, igramo vse še ful bolj power. Tako da bo naša tretja plošča spet drugačna.

MATJAŽ:
Od kod črpate ideje, kako sploh nastajajo komadi?

PROSPECT:
ROMAN: Ideje za drugo ploščo sva prispevala s Simonom, nov material pa pripravljamo kar vsi skupaj.

MATJAŽ:
Se ozirate kaj po drugih bandih?

PROSPECT:
ROMAN: Zelo malo, zadnje čase zelo malo.
ŽELE: Vsi imamo različne okuse, potem pa pride ven ena mešanica, glazura, he he. Glazura enih bandov, ki se nabere. Ne vem, vsak posluša svoje.
ROMAN: Na primer meni je najbolj bedasto, ko slišim, da se pojavljajo primerjave z Dream Theater. Ker če smo mi podobni Dream Theater, si jaz jajca odrežem.
ŽELE: Jaz sem zelo vesel, ker to pomeni, da mi zelo obvladamo.
ROMAN: Mogoče kakšna malenkost, samo pri katerih bandih pa ne najdeš podobnosti z drugimi bandi. Veliko smo jih preposlušali, tako da se mogoče kaj že najde. A kdor pozna Prospect in Dream Theater ve, da to ni isto.

MATJAŽ:
Že tvoj stil igranja kitare se zelo razlikuje od Petruccijevega.

PROSPECT:
ROMAN: Ja, čisto drugače igram. Zdaj se vse bolj in bolj nagibam k harmoničnem molu, kar pomeni mol naše bivše, južne muzike. Pri nekaterih pesmih iz Moments je že prisoten, na novi plošči pa bo tega vse več in več.

MATJAŽ:
Orientalskih vplivov je zelo veliko, pa ne samo pri Orient Express. Tudi drugod igraš kak tak solo, ali pa Rok.

PROSPECT:
ŽELE: Ampak to je ljudjem všeč. Pa pazi Grgo. On bi lahko bil narodni “pjevač”.
ROMAN: Moramo reči, da Grga raztura narodne, tako poje, da dol padeš. Lahko povem, da je enkrat ne eni “čefurski” poroki pel in je pel tako dobro, da so mu stari 5.000 zatlačil in rekli “Ti samo pjevaj.”

MATJAŽ:
Boste naredili tudi kakšno priredbo od Cece ali podobnih?

PROSPECT:
ŽELE: Ha, ha, ha. Ne, samo orientalske vplivi so pač notri in meni to zelo paše, v bistvu to vsem paše.
ROMAN: Ti klasični riffi ala Hammerfall nas ne zanimajo preveč, ker so preveč klasični.
ŽELE: Malo improviziraš pa dobiš nekaj svojega.

MATJAŽ:
Z dodajanjem orientalskih vplivov mislim, da bo lažje prodreti tudi v tujini.

PROSPECT:
ROMAN: Ja, definitivno je lažje, če imaš nekaj svojega. Po tem nas že poznajo. Zelo pomembno je, da je naša glasba razpoznavna.

MATJAŽ:
To ploščo ste zopet izdali sami, ne?

PROSPECT:
ROMAN: Izdali smo jo sami in zaenkrat je izšla samo v Sloveniji. Zdaj gre na tuje tržišče. Pošiljali jo bomo po založbah in poizkušali bomo najti nekaj. Že prvo smo v bistvu prodali zelo dobro. Neke zveze tako že imamo zunaj. Za prvo ploščo nismo ničesar podpisali, ker se nam je zdelo brez pomena, da bi se na nekoga vezali. Z vsako založbo moraš podpisati za nekaj plošč in če ti podpišeš za prvo ploščo, je za tebe slabše, kot če podpišeš kasneje, ko že nekaj narediš. Tudi za drugo ploščo ne nameravamo še ničesar podpisati, dokler ne naredimo ene ali dve evropski turneji. Prva bo spomladi po novem letu z Agent Steel in Steel Prophet in balkanska turneja s Paul Di’Annom. Mogoče bomo celo igrali s Stratovarius in Symphony X v Avstriji, bomo videli. Ko to odigramo pa se bomo šli menit za podpis pogodbe.

MATJAŽ:
Ko ste izdali prvo ploščo se spomnim da ste govorili, da to ni še nič, da so nove pesmi veliko boljše. Sedaj je zunaj druga plošča in Žele mi je zadnjič zopet rekel, da je nov material, ki ga že pripravljate dosti boljši od te plošče.

PROSPECT:
ROMAN: Ja, nekaj takega se verjetno dogaja veliko bandom, ker se naveličajo starih komadov. Čeprav, ti komadi na drugi plošči so super. Nimam nič proti njim.
ŽELE: Meni je super videti to novo ploščo. Samo če jo ti 1000-krat preigraš, se ti zdi že dolgočasna. Seveda pa so novi komadi še boljši. Samo, ko bo nova plošča, ti bom zopet rekel isto he, he.

MATJAŽ:
In kakšne torej so nove pesmi?

PROSPECT:
ROMAN: Kot sem že rekel, veliko bolj power.
ŽELE: Bolj power, bolj dodelane so. Kakšne stvari bo potrebno še predelati. Imamo pa, jaz jim pravim dolgini, dolge komade. Imamo dva instrumentalna komada, ki jim bomo kasneje dodali še vokale. Že sedaj sta zelo dobra, čeprav sta dolga. Moramo pa narediti še kakšno res nežno balado, to nam še manjka.

MATJAŽ:
Balado imate tudi tu. Jaded Son je super balada.

PROSPECT:
ŽELE: Ja, ja, samo tako res nežno, da se bodo pičke limale, he, he.

MATJAŽ:
Progresivni elementi pa kljub temu seveda ostajajo?

PROSPECT:
ROMAN: Ja, ja, seveda, ni nobenega dvoma.
ŽELE: Mogoče dodamo še kaj thrasha. Pač eksperimentiramo, spet nekaj novega.

MATJAŽ:
V progresivi tako ali tako ni nobenih meja, ovir. OK, sem sta prišla direktno z vaje. Povejta malo, koliko kaj vadite.

PROSPECT:
ROMAN: Kolikor pride. Zdaj smo štirinajst dni redno, včasih trikrat tedensko, čisto odvisno. Vadimo neprestano, ni odmora.
ŽELE: Po koncertu, ko imamo poln kufer vsega, je potrebno nekaj časa, da pridemo k sebi, potem pa spet na polno.

MATJAŽ:
Da ste prišli do znanja, ki ga imate, je bilo res potrebno ogromno vaditi?

PROSPECT:
ROMAN: Ja, recimo da je kakšen res velik koncert, kakor je bila sedaj promocija, ko smo igrali uro in štirideset programa, je bilo res treba veliko vaditi, da lahko odigraš to uro in štirideset, potrebno je veliko koncentracije, moči.
ŽELE: Mi instrumentalisti smo res veliko vadili, medtem ko je imel Robi nekaj več odmora. Vokal je pač vokal. Pevec ne more neprestano obremenjevati glasu, mora ga spočiti. Nam je glavno, da vadimo instrumentale.

MATJAŽ:
Pa da ste sploh prišli do znanja…

PROSPECT:
ROMAN: To pa, seveda. Vsak poleg skupnih vaj vadi tudi doma. Jaz recimo naj bi vsak dan, samo ne vedno. Pride vikend, ko kak dan tudi izpustim, drugače pa vadim vsak dan.
ŽELE: Jaz imam pa sedaj za vzor brata, ki več vadi kot jaz, he, he. No, malo ga učim in sem mu vzornik. Samo slab vzornik. Ne, saj vadim, vedno ko najdem čas. Drugače pa se je potrebno prebijati skozi življenje, vsi še delamo zraven.

MATJAŽ:
Igrati progresivo pri nas je čisto nekaj novega. Ko sem pred tremi leti prvič slišal za vas, nisem mogel verjeti, da prihajate iz Slovenije. Kako ste se sploh odločili za igranje te zvrsti?

PROSPECT:
ROMAN: Vsi smo poslušali to glasbo in to je bila edina glasba, ki nam je dopuščala…
ŽELE: Bom povedal, kako smo prišli do tega. Bili smo mladi, naivni, šopali smo thrash, potem pa, ne vem, kdo se je spomnil. Mislim, da se je ta nasproti mene spomnil, da bi malo zamenjali in da začnemo delati “pussy” glasbo.
ROMAN: Prišlo je do tega, da mi je vse, kar sem poslušal, totalno dojadilo in nisem več vedel, kaj naj poslušam, potem sem pa odkrival Dream Theater, Queensryche, Fates Warning in podobne bande. In potem je prišlo avtomatično do tega, da sem rekel, da bomo delali takšno glasbo. Prvi komad, ki je nastal, je bil Crossing Over in od takrat obstaja tudi anekdota. Prišel sem na vajo in takrat smo igrali thrash komade, čeprav smo že vsi poslušali progresivo. No, prišel sem na vajo in rekel: “Fantje, od danes naprej oni komadi v kanto, mi igramo progresivo,” potem pa vsi: “Jeeeee…to, to, mi bi tudi.” In ob navdušenju je že na tej vaji nastal Crossing Over, no v bistvu njegovi prvi riffi, prve osnove.

MATJAŽ:
Crossing Over še vedno igrate in zanj ste posneli tudi video.

PROSPECT:
ROMAN: Ja, to je naš osnovni komad, vsi ga poznajo. To je bil naš prvi video, nato pa smo posneli še Running Away video.

MATJAŽ:
Sedaj bo kakšen video?

PROSPECT:
ROMAN: Ma, ne vemo še. To je vse tako drago. V bistvu je v končni fazi za band to tako velik minus, da nikamor ne prideš. Sedaj imamo turneje, izdajo albuma in to vse tako zelo stane, da se marsikdo sploh ne zaveda.
ŽELE: Mogoče bo za Orient Express.

MATJAŽ:
Posnamete material na turneji in ga zmontirate za spot.

PROSPECT:
ROMAN: Ja, to je definitivno možno. Če se na turneji dober material posname z digitalno kamero, je to možno.

MATJAŽ:
No, od vaših začetkov dalje se mi zdi, da je vsa scena bolj zaživela.

PROSPECT:
ROMAN: Ja, to smo tudi mi že ugotavljali. Mi smo bili po dolgem času band, ki je vso stvar vzel bolj resno. Štartali smo s ploščo, s spoti, koncerti. Mislim, da smo dali tudi ostalim slovenskim bandom vedeti, da nekaj se pa le mora narediti. Sedaj pa je vse bolj zaživelo, vidim, da se dogaja, da bandi delajo. Všeč mi je, da smo potegnili stvari za sabo, da nismo bili mi tisti, da bi se za kom drugim vlekli.

MATJAŽ:
Kaj mislita, kaj je največji problem naše scene?

PROSPECT:
ŽELE: Naše scene? Hinavščina.
ROMAN: Fovšija, pa majhnost. Moram prav povedati da vsak, ki pri nas vidi dober, boljši band, ne bo rekel, da je dober. Ampak bo začel iskati nekaj, da bo spljuval. Vsi vemo, koliko je ura. Sam sem pomagal velikim bandom in še velikim bom pomagal, ker bi rad videl, da bi še kdo zaplaval v tiste vode, kot smo mi. Da bi bila zdrava konkurenca, da bi en drugega v rit brcali. Tal pa ne bom spodkopaval nobenemu. Saj nimam kaj. Mah, saj je vseeno, naj drugi govorijo kar hočejo. Na primer: “Kako lahko gredo Prospect na turnejo, imajo veze…” Ma kakšne veze, tukaj ni nobenih vez. Tukaj je naša plošča, ki je tako kvalitetna, da ko so jo slišali, so nas takoj kontaktirali. Zunaj ti nobene veze ne pomagajo, tam glavno vlogo igra denar. Ljudje, ki se s temi stvarmi ukvarjajo, služijo denar in vzeli bodo tisti band, ki je dober, da bo pritegnil več ljudi in s tem več zaslužil. To je čisti biznis, nobene veze ne pomagajo. No, pomagajo veze, da ti sploh prideš do teh ljudi. Veze dobiš pa tako, da telefonariš, da visiš na internetu, da težiš, da koncertiraš v vseh mogočih luknjah, da delaš in vse to mastno plačuješ iz svojega žepa.

MATJAŽ:
Pa nimaš kakšne bogate tete v Ameriki, ki te financira?

PROSPECT:
ŽELE: Moj foter je direktor Sončne uprave, doma leži in gleda v luft. Evo, to so moje veze.
ROMAN: Na jetra mi gre, da bandi samo kurcajo. Pa jim rečem, fantje pet vas je, pa zberite 1 – 2 tisoč EUR in naredite en kulturni posnetek. Pa mi reče nazaj: “Ma to je ful keša”. To mi gre na bruhanje. Sami smo zmetali v ta band okrog 15 – 20 tisoč EUR in to, da delamo vsi vsak mesec od 13. leta samo za ta band. Delamo vse počitnice in če je za pet ljudi težko zbrati 2 tisoč EUR, kar je 400 EUR po glavi, je to too much. En mesec ne greš nikamor, pa zbereš ta denar. Ali pa recimo, da hodiš ven, malo šparaš in nabereš v treh mesecih.

MATJAŽ:
Tisti, ki ni šel skozi te stvari, naj raje ne govori o njih, ker jih ne pozna.

PROSPECT:
ROMAN: Jaz lahko povem, da mi čisto vsak tolar damo v band. Stari smo od 23 – 27 let in vsi živimo še pri starših samo zaradi banda. Zjutraj delaš, popoldne vadiš. Spiš, ješ doma, nekaj denarja zase sicer rabiš, v glavnem pa daš za opremo, CDje, turneje, majice.
ŽELE: Vse se da, samo voljo moraš imeti.

MATJAŽ:
Z rožicami vam ni postlano.

PROSPECT:
ROMAN: Definitivno ne. Nihče ne ve, da ko greš na turnejo, moraš plačati. Glavna skupina dobi nekaj denarja, vse predskupine pa morajo plačati. Turneja nas pride ca. 5.000 EUR in to pomeni, da do marca bomo vsi delali le za to, da bomo lahko šli na turnejo. Ves denar, ki ga bomo zbrali, bo šel za turnejo. Ampak potem nas bo pa cela Evropa počasi poznala. Čisto povsod, kjer smo igrali po tujini, moram povedati, da so bili vsi presenečeni. V bistvu v Evropi je progresivnih bandov zelo malo, sploh pa tako energičnih, kot smo mi. Kjerkoli smo igrali, smo prodali veliko CDjev, dobili smo veliko pohval, e-mailov. To nam daje nove energije. Je pa zajebano, ker smo Slovenci. Po eni strani je dobro, da imaš ta jugo melos, imaš ideje, ki jih zahodnjaki nimajo, si nekaj novega. Po drugi strani pa v tujini težko kaj naredijo zate, ker si iz Juge.

MATJAŽ:
Bandu kot ste vi bi se recimo v Nemčiji čisto drugače godilo.

PROSPECT:
ROMAN: Imeli bi pogodbo z dobro založbo, za sabo bi imeli že nekaj turnej, nastopov na največjih festivalih.

MATJAŽ:
Pa je kakšna možnost, da pridete na kak velik festival?

PROSPECT:
ROMAN: Zaenkrat ne. Mislim, možnost obstaja, ampak vsi ti festivali so pod okriljem velikih založb. No, letos pa smo že igrali na Metalfestu na Dunaju. Povsod kjer se da igramo in vse več in več bomo. Samo je veliko lažje, če za tabo stoji ena založba in ti plača potne stroške, krije turnejo in podobno.

MATJAŽ:
Se pravi, kdaj je ta turneja z Agent Steel?

PROSPECT:
ROMAN: Marca, začetek marca. Je 20 datumov. Mi bomo vzeli 10 – 15 datumov, odvisno koliko denarja bomo zbrali.

MATJAŽ:
Povej še malo, kje se bo dalo dobiti vaš album.

PROSPECT:
ROMAN: Album se bo dalo kmalu dobiti po vseh trgovinah, na Paranoidu, po koncertih. Tiskali bomo tudi majice, kratke, dolge rokave, puloverje, tudi girlieje.

MATJAŽ:
Joj, skoraj bi pozabil. Naslovnica se mi zelo dopade. Povej malo o njej.

PROSPECT:
ROMAN: To je delo Igorja Nardina od Noctiferie. On je designer, se ukvarja s takimi stvarmi. Je črno-belo in hoteli smo narediti tak moderno-star ovitek. Tudi papir je v tem stilu, rebrast. Hoteli smo doseči, da je tudi ovitek umetniško delo. Ker je plošči naslov Moments, momenti iz starega življenja, in to naj bi bilo v tem stilu. Zato je na njej tudi ura.

MATJAŽ:
Se potem tudi slikce v bookletu nanašajo na naslovnico in besedila?

PROSPECT:
ROMAN: Ja, seveda se nanašajo. Moments je bolj črn, Rush – cesta, naglica. V bistvu naj bi se nanašalo, kolikor se le da. Balada Jaded Son je pozitivna, bolj svetla. Living In Silence, So Low bolj temno.

MATJAŽ:
Zakaj pa naslov plošče Moments?

PROSPECT:
ROMAN: Vse temelji na Simonovih besedilih, na njegovih izkušnjah življenja, pač momenti življenja. Pripoveduje marsikatere dogodke iz življenja. Sedaj je Simon šel in tudi zato se imenuje Moments. Na primer zadnji komad je napisal Rok, new age komad, instrumental, imenuje se Unspoken. V bistvu je to iz Simonovega solo projekta in pomeni nekaj takega kot konec. Tako da je vse v istem kontekstu.

MATJAŽ:
Želiš še kaj povedati za konec?

PROSPECT:
ROMAN: Berite Paranoid.
ŽELE: Ostanite težki.