Brazen Abbot

Multiinstrumentalist Nikolo Kotzev je v mednarodnem merilu najbolj znani bolgarski hard rock glasbenik. Pri petnajstih letih je ustanovil svojo prvo skupino, kmalu zatem pa se je odpravil na turneje po Evropi in se preselil v Skandinavijo, sedaj živi in ustvarja na Finskem. Leta 1994 je ustanovil nov band Brazen Abbot in po treh izdanih albumih do leta 1997 se je letos vrnil s četrtim Guilty As Sin. Vmes pa je posnel še metal opero Nostradamus. Poleg njega so pri nastajanju albuma sodelovali še bivši Europe glasbeniki, Ian Haughland, John Leven in Mic Michaeli ter trije vokalisti, stalna Joe Lynn Turner in Goran Edman ter prvič Jorn Lande. Z Nikolo sva se pogovarjala pred izidom Guilty As Sin albuma.


MATJAŽ:
Šest let je minilo odkar si izdal zadnji album z Brazen Abbot. Lahko poveš, s čim si se ukvarjal v tem času?

NIKOLO:
Vmes sem seveda naredil projekt Nostradamus, kar mi je vzelo dve leti in pol. A to ni bilo dve leti in pol neprekinjenega dela, moral sem čakati na določene ljudi, na denar, časovno usklajevanje z urniki je vzelo dosti časa. Poleg tega sem dokončal tudi študij, imam narejen magisterij iz glasbe. S študijem sem prekinil dolgo časa nazaj, ko sem se preselil na Finsko in sedaj sem zelo zadovoljen, da mi ga je končno uspelo končati. Potem sem skoraj leto in pol delal na novem albumu Guilty As Sin. Za vas je album čisto nova stvar, zame niti ne, ker sem delal na njem kar dolgo časa. Produciral sem tudi druge bande, delal z drugimi ljudmi, bil na turnejah, tako da se je dogajalo veliko stvari.

MATJAŽ:
Nostradamus je nekaj povsem drugega kot Brazen Abbot. Zakaj si se odločil narediti projekt metal opere?

NIKOLO:
Sem klasično izobražen glasbenik, igram violino, odraščal sem ob klasični glasbi, hodil v glasbeno šolo in podobno. Očitno je, da sem močno povezan s klasično glasbo. Istočasno sem odkril kitaro, rock glasbo, jazz, kar me je zelo privlačilo. Nekako logično je bilo, da sem čutil potrebo povezati ta dva stila glasbe. Ideja je bila stara, čakal sem le na pravi trenutek, da jo realiziram. Priložnost se je pokazala in stvar sem izpeljal.

MATJAŽ:
Zasedba pri Nostradamus je dokaj podobna zasedbi Brazen Abbot. Zakaj si se odločil delati z istimi ljudmi?

NIKOLO:
Delati glasbo skupaj z dobrimi glasbeniki je velik užitek in to je bil vzrok, da sem delal z istimi ljudmi, seveda pa sem za Nostradamus potreboval več novih pevcev. Z vsemi vpletenimi se je dalo delati zelo dobro, vse sem poznal, vedeli smo, kaj lahko pričakujemo en od drugega, poznali smo naše zmožnosti in tako je bilo veliko lažje doseči tisto, kar smo si zadali. Če delaš tako težak projekt kot Nostradamus je velika prednost, če se z ostalimi lahko zabavaš, relaksiraš. Ni ti potrebno biti napet ves čas in med vsemi vpletenimi v projekt je res vladala prava kemija. Zato sem jih torej vzel, da bi bilo delo čim lažje in sproščujoče.

MATJAŽ:
Pri Nostradamus si prvič sodeloval z Jornom Landejem. Verjetno ga ne bi povabil k Brazen Abbot, če ne bi bil zadovoljen z njim?

NIKOLO:
Tako je, Jorn je fantastičen pevec. Ob najinem prvem sodelovanju me je zelo impresioniral. Spoznala sva se zelo dobro in delati z njim je bil pravi užitek. Osebno verjamem, da je Jorn trenutno največja zvezda, ki trenutno vzhaja na evropski sceni. Resnično je zelo, zelo dober.

MATJAŽ:
JoeLynn Turner in Goran Edman sta s teboj že od začetka. Kako sploh izbiraš pevce za posamezne skladbe?

NIKOLO:
Ko nameravam posneti album, najprej napišem pesmi, ki jih želim in poskrbim, da so to dobre pesmi, da bo album kvaliteten. Potem si nekako zamislim katera pesem bi bila najprimernejša za določenega pevca. Vsem nikoli ne pošiljam vseh pesmi, ponavadi vsakemu pošljem okoli šest pesmi in seveda nekatere se podvajajo, nekaj pesmi pošljem dvema različnima pevcema. Vsak pevec pove svoje misli o določeni pesmi, kako jo občuti in kako močne občutke razvije do posamezne pesmi. Po vsem tem pa se odločim, katero bo pel kdo. To je vzajemen proces, pri katerem se skupaj s pevci odločimo, kako bomo porazdelili pesmi. Nikoli še ni bilo nobenih problemov, vsi smo odločni ljudje, vemo kaj počnemo in očitno je, da poskušamo razdeliti pesmi na najboljši možen način.

MATJAŽ:
Verjetno gre za naključje, a vsi trije so peli pri Yngwie Malmsteenu.

NIKOLO:
O tem sploh nisem razmišljal, a to je čisto res. Veš kaj? Sedaj jih je začel Malmsteen jemati meni, kajti njegov trenutni pevec Doogie White je pel pri Nostradamus. Trend se obrača, he, he.

MATJAŽ:
Lahko opišeš, katere so najboljše kvalitete vseh treh pevcev, Joe Lynna, Jorna in Gorana?

NIKOLO:
Joe Lynn Turner ima klasičen rock vokal, to je njegova najmočnejša kvaliteta. Karkoli začne peti zveni klasično rockovsko in z njim enostavno ne moreš narediti napake. Poje zelo, zelo dobro, po drugi strani pa je izredno lahko delati z njim, še posebej v studiu je enkratno. Nekateri pevci, čeprav so odlični, se v studiu enostavno ne počutijo dovolj udobno, domače, a Joe Lynn Turner ni tak primer. Poleg tega se zelo dobro ujameva na umetniški ravni, oba razmišljava podobno, kemija med nama je vedno zelo dobra. Je pravi profesionalec, zelo dober pevec. Jorn Lande ima zelo širok razpon vokala, je zelo močan, ima izreden posluh, nikoli ne zgreši višine tona. Poje lahko ure in ure, ne da bi se pri tem utrudil. Je zelo dober, vedno najde boljšo verzijo kar si želi, kar je pred tem odpel. Če ga ne ustavim, bi pel v neskončno. Ta njegov entuziazem mi je všeč in ga občudujem. Poleg tega je zelo skulirana oseba, veliko se pogovarjava, izmenjavava misli. Je poln moči in ima fantastičen vokal, tako da se mi ni potrebno ničesar bati, ko delam z njim. Goran Edman je zelo inteligenten in najboljši je pri tem, kako kreirati potencialno pesem. Ko določena pesem postane preveč progresivna oziroma se mi pri njej postavlja veliko vprašanj, jo vedno poskušam podtakniti Goranu, ki se rad spopada s takšnimi izzivi. Vzame jo, zelo dobro jo naštudira, pripravi in zbere vse potrebne informacije o njej. Zelo natančen je in zelo delaven. Njegova naslednja kvaliteta je ta, da so njegovi refreni čisto iz drugega sveta, ko poje refrene je fantastičen. Kaj še hočeš, sami odlični pevci, to je sreča.

MATJAŽ:
Sedaj pripravljaš nastope v živo. Katerega izmed pevcev boš vzel seboj na koncerte?

NIKOLO:
To bo Joe Lynn Turner. Pred kratkim je izdal odličen solo album in njega bom vzel na koncerte. Poleg tega sem ga vedno želel pokazati v Bolgariji, od koder prihajam. Veselim se teh nastopov in da bomo tam ostali nekoliko dalj časa.

MATJAŽ:
Kot mi je znano, bodo to prvi Brazen Abbot koncerti.

NIKOLO:
Ja, to so čisto prvi koncerti.

MATJAŽ:
Si čutil, da je sedaj pravi trenutek za to?

NIKOLO:
Potreba po igranju v živo je v meni zrasla v zadnjih letih, tako da čutim, da je sedaj pravi čas za to. Zelo dobro je, da bo izid albuma sovpadal s koncerti, izšel pa bo tudi v Bolgariji. Imeli bomo priložnost igrati nove pesmi, videli bomo, kako zvenijo v živo pred publiko, kakšna bo njena reakcija. Ja, čas je pravi, upam, da bom lahko igral več na turnejah.

MATJAŽ:
Torej nameravaš igrati še več koncertov, iti na pravo turnejo?

NIKOLO:
Ja, to imam v načrtu. A za to je potrebno veliko časa in še ne vem v kakšni obliki se bo zgodilo. Trenutno zbiramo informacije, se pogovarjamo s promotorji, definitivno bomo poizkušali nekaj narediti in upam, da se bo izšlo, kajti iti na turnejo ni ravno lahko. Proračun mora biti pravi, zbrati moram prave ljudi in podobno. Kar veliko dela je potrebno, preden greš lahko okoli in igraš.

MATJAŽ:
Bodo na koncertih v Bolgariji s teboj igrali bivši Europe člani, Ian Haughland, Mic Michaeli, John Leven, ki so pri Brazen Abbot sedaj?

NIKOLO:
Ne, na koncerte grem z drugimi glasbeniki, s Švedi, enim Angležem, to so vsi ljudje, s katerim sem že delal v preteklosti. Nekateri so igrali v bandu Glenna Hughesa, nekateri so bili in so še člani HTP, Hughes Turner Projecta, eden od njih je pri Blazeu Bayleyju in sedaj še pri Messiah's Kiss. To je ekipa, ki bo z menoj na teh koncertih.

MATJAŽ:
Po rodu si Bolgar. Kako dobro tvoji rojaki poznajo tvoje delo?

NIKOLO:
Vrsto let se nisem ubadal z mojo prepoznavnostjo v Bolgariji. To pa zaradi tega, ker sem bil v tujini vseskozi zelo zaposlen, z veliko različnimi stvarmi sem se ukvarjal istočasno. A sčasoma sem začutil vse večjo željo obiskati Bolgarijo, da vidim, kaj lahko dosežem tam. To je razlog da bom prve koncerte odigral prav tam. Očitno je, da bi rad igral pred svojimi rojaki, rad bi jim pokazal, da obstajam in za koncerte se dela zelo obsežna medijska promocija, po različnih radijskih postajah, časopisju in podobno. Upam, da me bodo Bolgari dodobra spoznali, če me še niso do sedaj. A v zadnjem času sem se kar veliko pojavljal po medijih, tako da me je spoznalo vse več in več ljudi.

MATJAŽ:
Domovino si zapustil pred petnajstimi, dvajsetimi leti?

NIKOLO:
Tako je, skoraj dvajset jih bo. Potoval sem po Evropi in se nisem vrnil. Na Finskem živim že od 1989. leta.

MATJAŽ:
Ali v Bolgariji ni bilo možnosti, da bi izpolnil svoje glasbene sanje?

NIKOLO:
V bitsvu nikoli nisem razmišljal o tem. Zgodba je bila taka: potoval sem po tujini, srečal dekle, se z njo poročil in tako ostal v tujini. Mislim, da bi se ukvarjal z rock glasbo ne glede na to, kje bi živel. Usoda je hotela, da sem prišel na otok, kjer živim sedaj.

MATJAŽ:
V kateri glasbeni zvrsti pa se najbolje počutiš, v rocku, klasiki, metal operah ali kod drugod?

NIKOLO:
Mislim, da kar v rocku, kajti to vrsto glasbe igram že celo svoje življenje, veliko pišem rock glasbo. Bo kar držalo, da se v tej zvrsti počutim najbolj domače, da mi najbolj ugaja. Seveda sem vsa ta leta igral tudi klasično glasbo, še zdaj jo igram, ko se ponudi prava priložnost. A rock glasba je tista, v kateri resnično uživam.

MATJAŽ:
Na začetku si dejal, da si naredil magisterij iz glasbe. Se mogoče ukvarjaš tudi z učenjem mlajših glasbenikov?

NIKOLO:
Ja, tu in tam imam nekaj učencev. V okolju, kjer živim, ni veliko ljudi, ki bi jih resnično zanimalo igranje kitare. No, veliko jih je, ki jih zanima, vendar le malo od teh je dobrih, sam pa bi rad učil boljše, nadarjene učence. Učim le dobre učence, s slabšimi se ne ukvarjam.

MATJAŽ:
Si mogoče razmišljal, da bi kaj naredil skupaj s fanti iz Apocalyptice?

NIKOLO:
Ne poznam jih osebno in v bistvu še nikoli nisem razmišljal o tem, a ideja je kar zanimiva. Mogoče bi moral vprašati še njih.

MATJAŽ:
Lahko nekega dne na odru pričakujemo tudi izvedbo Nostradamusa?

NIKOLO:
Upam, to so moje sanje. Definitivno je bil napisan za na oder, tako da upam, da se bo to nekoč zgodilo.

MATJAŽ:
Kaj pa njegovo nadaljevanje, drugi del?

NIKOLO:
Ne, drugega dela ne bom napisal. Ne vem, zdi se mi dober tako kot je. Mogoče bom v prihodnosti delal na kakšnem podobnem projektu. O tem sem že razmišljal, a Nostradamus naj ostane tak kot je.