How low can you go?

Vsaka stvar ima svoje meje, a to kar se dogaja sedaj, meji na norost. Medsebojno obrekovanje poslušalcev različnih zvrsti metala po vseh mogočih forumih je že dolgo časa običajna praksa in to bo kot kaže vedno povsod prisotno. Večinoma se ti osebki skrivajo pod raznimi nicki, drug drugega niti ne poznajo, si izmenjajo nekaj besed in potem konec, stvar pozabljena. Dogaja se tudi, da kak black metalec zaničljivo, oziroma s posmehom pogleda tipa z našitki, belimi supergami in seveda obratno. A kaj, slej ko prej bosta tudi ta dva šla skupaj na pivo.
Pivo, ja, veliko se ga popije na koncertih, pred, med in po njih. Velikokrat ga fani po koncertih ne pijejo le sami, ampak tudi z glasbeniki, bandi. Pa ne le z lokalnimi bandi, kjer se vsi poznajo med seboj, ampak tudi z velikimi bandi, s svetovno znanimi glasbeniki. Veliko glasbenikov po koncertu rado ostane, poklepetajo, popijejo pivo s fani in ne vem kolikokrat so to storili tudi člani Stratovarius, kolikokrat je to storil tudi Timo Tolkki. In mogoče je Timo spil pivo, dal avtograme, se pogovarjal tudi s tem izmečkom, ki ga je pred kratkim tako brutalno napadel z nožem. Kam vse to vodi? Metal fani sedaj že napadajo svoje vzornike!
S čim si je Timo to zaslužil? Ker je »uničil« Stratovarius? My ass, Timo je naredil enega največjih svetovnih melodičnih metal bandov, Stratovarius, uničili pa ga bodo tako imenovani fani! Res je, Stratovarius so postali veliki, ko so se zbrali v postavi Tolkki, Kainulainen, Johansson, Michael in Kotipelto. A kdo je izbral Kotipelta za pevca, kdo Jörga za bobnarja, Jensa za klaviaturista, Jarija za basista? Tolkki. Seveda jim on ni bil glasbeni učitelj, znanje so prinesli s seboj. A pripeljal jih je zato, ker je vedel, kaj želi s Stratovarius in kdo mu bo pri tem najbolj v pomoč. Kdo je napisal mojstrovini Visions in Episode? Tolkki. Stratovarius so band Tima Tolkkija in samo on bo odločal, kdo, kako, kdaj, zakaj. Tako pač je v bandih, kjer je šef samo ena oseba (še izrazitejša primera sta Schaffer pri Iced Earth in Watters pri Annihilator).
Vendar koliko bandov v isti postavi zdrži osem let? Zelo malo jih je in Stratovarius so eni izmed njih. Bandi ostajajo, glasbeniki pa pridejo in grejo, to je čisto običajno. Razlogi so različni, večinoma prijateljski, včasih tudi ne (v zadnjem času recimo: Grapow in Kusch – Helloween, Lulis – Grave Digger) in to, kar se je zgodilo pri Stratovarius je čisto običajen pojav. Po toliko letih so medsebojni odnosi med določenimi člani znotraj banda prišli do točke, ko ni šlo več dalje. Nekdo je moral oditi. A kdo? Tolkki sigurno ne. Tako kot Morbid Angel ne bodo obstajali brez Azagtotha, Overkill brez Blitza, Gamma Ray ne brez Hansna, tudi Stratovarius ne bo brez Tima Tolkkija.
Kako sta Kotipelto in Michael odšla, je stara in vsem znana zgodba. In mogoče je Tolkki pri tem naredil napako in je vse najmanjše podrobnosti objavljal na internetu. Mogoče bi bilo bolje, če o tem ne bi nič govoril in bi pač samo objavil, da tega in tega ni več, zamenjala ju bosta pa ta in ta (oziroma se odločil za kak podoben način). A zakaj se je Timo odločil tako? To ve samo on, mi vsi lahko samo ugibamo. Znano je, da ima Timo že dalj časa osebne probleme, z depresijo, z alkoholom. Kljub nesporazumom Tolkkiju gotovo ni bilo lahko odpustiti Kotipelta. Mogoče se je počutil osamljenega in si je želel komunikacije z nekom. Mogoče je ob tem potreboval pomoč fanov, ki so mu tako dolgo časa stali ob strani in ga imeli radi. Res je, da so bile nekatere njegove izjave težko razumljive, a zakaj? Hrbet so mu obrnili in mu vanj zarili nož ljudje – »fani«, od katerih je pričakoval podporo. Pred osmimi leti je Tolkki vedel, kaj mora narediti s Stratovarius in tudi sedaj nove pevke Miss K ni izbral kar tako brez razloga. Ustvaril si je vizijo za v prihodnje, želel je narediti nekaj novega. Navdušeno je že pripovedoval o novem materialu, o inspiraciji, ki jo je po dolgem času imel pri pisanju novega materiala. A vendar se veliko »fanov« s tem ne strinja in mu te priložnosti niti ne želi dati. Kdo pa pravi, da Stratovarius brez Kotipelta in Michaela ne morejo biti dobri, oziroma boljši kot z Elements, Infinite in Destiny albumi? Timove izjave v zadnjem tednu so bile za marsikoga nerazumljive, a najbrž zato, ker še nikoli niso bili v podobnem položaju. Videti je bilo, da je Timo končno našel luč na koncu tunela. In ker je vsa svoja početja v zadnjem času razodel javnosti, je moral povedati tudi to. Kdor se ni strinjal z njegovimi izjavami ali jih ni razumel, je to lahko povedal. Mnogi tudi so, a na običajen način. Kreteni, idioti pa so nadaljevali z grožnjami v obliki postov na internetu, pisem itd.
Stratovarius morajo v stari postavi odigrati še potrjene festivale in pričakovati je bilo, da na odru ne bo, kot je bilo nekoč. A že na prvem so na sceno stopili »fani«. Ne, to niso bili ljudje, ki nikoli niso poslušali Stratovarius – njim je bolj ali manj vseeno, kej se dogaja v bandu. »Fani« so se spustili na tako nizek nivo, da so vanj že na koncertu metali steklenice. Največji »car« pa ga je naslednji dan napadel z nožem. Kam to vodi? Kaj bi se zgodilo, če bi Tuomas Holopainen želel nadaljevati Nightwish brez Tarje? Bi se moral izseliti na Mars?
Čisto razumljivo je, da bo Tolkki sedaj resno razmislil o tem, da razpusti Stratovarius. Tudi če bo nadaljeval, se bo njegov odnos do fanov zelo spremenil. Zaupanje v njih bo izginilo, strah, da se od nekod spet pojavi kak »fan« bo verjetno težko izginil. Verjetno si marsikdo od vas ne želi konca Stratovarius ali konca Tolkkijeve glasbene poti. Timo gotovo ni slab človek, poznamo ga kot virtuoza na kitari in kot odličnega pisca pesmi. Na njegovo odločitev bomo sicer težko vplivali, a če se združimo in mu vsak nameni kakšno prijazno, vzpodbudno besedo, mail, bi mogoče vseeno kaj pomagalo. Če ne drugega, bo vsaj videl, da pravi fani še vseeno obstajajo in da so še mnogi na tem svetu, ki jim je mar zanj in ga spoštujejo kot velikega glasbenika. In Union We Stand?!