V času največjega booma metal corea izdati pri Metal Blade še kar soliden, a brez kakršnihkoli presežnikov dark metal prvenec ne pomeni nič dobrega. Tudi če pred tem dolga leta prejemaš vso podporo s strani te založbe, slišiš na ime Marko Tervonen in igraš pri The Crown. Posebnega zanimanja za album ni bilo, koncertnih aktivnosti bore malo, band si je moral poiskati novo zatočišče in ga našel pri majhni finski založbi.
Z izjemo vokala je bil Marko na prvencu deklica za vse, na The Descended pa je Angel Blake že pravi band, kar je v instrumentalno izvedbo prineslo dodano vrednost in posledično tudi nekaj ostalih manjših sprememb. Te se v največji meri izražajo v bolj energični podobi, ki v kombinaciji dark rocka in Metallice devetdesetih krasi uvodni del albuma. Določene skladbe kot Defensless, Again že kažejo osnutke potencialnih hitov, ki jih ta kombinacija udarnega ritma, melodike in lepo izpeljanih refrenov lahko ponudi. Pri tem je dobro vlogo odigral nov frontman Tobias Jansson. Ta je z v osnovi višjim vokalom od predhodnika vnesel v glasbo več »svetlobe«, zelo rad pa tudi spreminja način petja in višino glasu. V nadaljevanju ima album še nekaj dobrih trenutkov (npr. When All The Light's Are Out), v nekaterih pesmih pa zmanjka zagona, zanimivejših idej in album se v drugi polovici zgubi nekje v sivini skandinavskega temačnega rocka/metala.
The Descended bi lahko bandu prinesel kakšnega poslušalca več, večje uveljavitve pa vseeno ne. Ne glede na to, da so pri Angel Blake prisotni vplivi onstran Atlantika, Skandinavija premore bolj privlačne bande z lastno identiteto, ki pa je ta klapa še nima izoblikovane.

Matjaž