Poleg Sound Of White Noise albuma so pri Nuclear Blast ponovno izdali še njegovega naslednika, Stomp 442. To je bil njihov prvi album brez kitarista Dannyja Spitza, zamenjave zanj niso iskali, pri snemanju pa jim je med drugim pomagal Dimebag Darrell (Pantera).
Originalno je album izšel leta 1995, ko so bili Anthrax še dosti bolj v alternativnih vodah kot s predhodnikom. O klasičnem thrashu že skoraj ni bilo več sledu, več je bilo eksperimentiranja in fani iz obdobja Joey Belladonne so že začeli obupavati nad njimi. Na Stomp 442 se najde nekaj dobrih pesmi, Random Acts Of Senseless Violence in Fueled, a to ni to, kar bi si vsi želeli od Anthrax. Album je zagotovo bolj po okusu fanov bandov a la Life Of Agony kot pa thrasherjev.
Album se torej da ponovno dobiti, na njem sta še videospota za Fueled in Nothing. Upajmo, da ne bo sledil še re-release Volume 8: The Threat Is Real; naj mlajši fani Anthrax raje spoznavajo z njihovimi prvimi deli.

Matjaž