Predstavljajte si, da je vaš vzornik človek, ki je do tega trenutka pošteno opravljal svoje naloge, bil priden fant in bil vedno zvest samemu sebi. Nekega jutra vstanete, prižgete televizor in vidite, kako je vaš vzornik obtožen večkratnega umora, posilstva, požigalništva in nošenja neprimernih modnih dodatkov. Približno taka je zgodba Cryptopsy po The Unspoken King.
Vsi smo jih imeli radi in se z veseljem spominjali njihovih albumov, kot sta na primer None So Vile ali Whisper Supremacy. Takrat so še igrali dober, udaren in precej unikaten death metal. Novi album je popolnoma eksperimentalen in če bi morali vse vključene stile postaviti v eno vrsto, bi zvrst zvenela kot nov okus kakšne brezalkoholne pijače. Najbolj zastrašujoče pri celotni zadevi je to, da je The Unspoken King vse prej kot njihov death metal izpred desetih let. Kot prvo: pojavijo se clean vokali! Ne poznam človeka, ki si Cryptopsy predstavlja s čistim in popolnoma razločnim petjem. Drugi so riffi, ki zvenijo zelo nu-metalsko in to v stilu (dandanes pri otrocih zelo priljubljenih) Slipknot ali Korn. Za pravega Cryptopsy fana najverjetneje popolno razočaranje in dober razlog za samomor.
Toda gledano s splošnega vidika bi album morda zaenkrat še lahko pustili pri življenju. Komadi so dokaj raznoliki in samo igranje precej tehnično, sploh z bobnarjeve strani. Za ljubitelja progresive ali kakega prepletenega nu-metala bi The Unspoken King moral biti prava mala poslastica. Poleg tega so tudi omenjeni clean vokali še kar dobro izpeljani. Dodane so tudi klaviature, ki jih je moč slišati v nekaterih (sicer redkih) delih.
Čeprav dobi album nekatere majhne pluse, ti še vedno ne opravičijo katastrofe, ki so jo Cryptopsy povzročili svojim pravim fanom. Pod imenom, kakršnega imajo, si ne morejo privoščiti eksperimentiranja do tako ekstremne mere. Vseeno bi vsem priporočal, da si vzamete tričetrt ure časa in preletite album ter sami ocenite. Moja končna ocena: 4/10.

David