Odhoda basista Pedra in kitarista Andersa Johanssona za Falconer ne bosta tako relevantna kot odhod vokalista Matthiasa Blada pred prejšnjim albumom; njegov vokal je bil veliko večjega pomena za zvok banda od njunega prispevka.
Vedno večjo vlogo pri Falconer dobiva Bladov naslednik Kristoffer Göbel, ki je z vodjo Stefanom Weinerhallu sodeloval pri nastajanju novega materiala in besedilih. Mogoče je bilo prav to vzrok za manjši zasuk in spremembe na Grime Vs. Grandeur. Album prinaša še najmanj nepogrešljivih folk elementov do sedaj, ena od takih je zelo dobra zaključna skladba Child Of The Wild, obenem pa imajo skladbe v sebi nekoliko manj epskosti in so bolj naravnane proti klasičnemu power metalu. To so naredili z ostrejšimi in modernejšimi (tudi staccato) riffi ter še udarnejšo ritem sekcijo. A te spremembe seveda niso tako velike, da bi Falconer zapluli v sivo power metal povprečje in ne ohranili svojih značilnih elementov, pompoznih refrenov, bliskovitih solaž in nezamenljivih melodij, ki jih »zakrivijo« Stefanove kitare. So pa gledano v celoti izgubili nekaj svežine, unikatnosti in šarma, eksperimentiranje pa se iz instrumentalnega dela počasi premika na vokalni. Kristoffer je vsekakor tudi tu z raznovrstnim vokalom (od umirjenega, prodornega, visoko kričečega, delno brutalnega in distorziranega) vnesel dinamiko, a vseeno se bo nekaterim še vedno kolcalo po Matthiasu.
Za tiste, ki band spremljajo od začetka, bo Grime Vs. Grandeur težko kaj več od le dobrega albuma, za novince v power metalu pa še vedno osvežitev.

Matjaž