Z osmim albumom se nam švicarski hard rockerji Gotthard prvič predstavljajo pod okriljem velike založbe Nuclear Blast. In po pomojem mnenju so tudi prvič resno brcnili v temo.
Naslovi komadov, na primer I'm Alive, All We Are, Dream On, so daleč od Helloween, Warlock ali Nazareth. Plošča od prvega poslušanja dalje predvsem vokalno spominja na izdelke Bon Jovi po letu 1995; v glasbo pa so vnesli veliko pop elementov, se upočasnili in postali še bolj radio friendly. Na komercialni uspeh plošče bo to verjetno vplivalo pozitivno, a fani njihove trše strani smo ostali lačni. Nekaj komadov je sicer solidnih (Anytime, Anywhere in Stay For The Night), drugi (na primer Lift U Up) pa so prav nadležni. Tudi kitarske solaže, ki so bile na nekaterih starejših albumih odlične, so tokrat šibke in preproste. Pozitivna stran so edinole balade, saj so z And Then Goodybe in I've Seen An Angel Cry ostale na klasičnem Gotthard nivoju.
Na koncu človek ugotovi, da je tale plošča kot mlačno pivo; zadovolji ob najhujši žeji, a ko se po dveh požirkih spomniš, kako dobro je šele hladno, je to bolj slaba tolažba.

Grega