Hitro, hitreje, Infernal War!!! Tokrat ne bom obravnaval preteklosti banda, ker se mi ne da odpirati vprašanja, če so še in ali so bili nacisti ter temu podobne reči. Dejstvo je, da je bila velika večina bandov tako na klasični norveški sceni kot tudi na malo mlajši poljski v nekem obdobju vsaj malo nacistično usmerjena in pika! KONEC! Gremo k Axiomu.
Spet imamo artilerijo, ki na minuto izstreli 200 bomb in para ušesa poslušalcev, tu in tam pa se poleže, napolni in nam ponudi počasen rock'n'roll ritem, ki sili na »slemanje«. Blasfemije je tokrat manj, kot smo je bili recimo vajeni na prvem albumu Terrorfront, kjer enostavno ne moreš preslišati lepega liričnega venca, ki govori o Mariji, židovski kurbi, ki je rodila pankrta itd. Ali pa z drugega albuma Redesekration, kjer je moč slišati, da naj se prelije Jezusova kri, prasca je treba usmrtiti na tisoč načinov in še in še. Tega tokrat ni. Razlog je verjetno ta, da želijo Infernal War razširiti krog poslušalcev, ter če se le da, dobiti tudi kakšen gig ali dva. Vokal je specifičen, neka death/black metal mešanica. Ne vem zakaj, ampak sam zvok kitar in produkcija ali pa vsaj rifaže, če hočete – še enkrat poudarjam, da ne vem, zakaj – silno spominjajo na poljske grinderje Ass to Mouth. Mogoče zaradi hitrosti artilerije dobim filing grinda … Ne vem! Seveda, spominjajo tudi na Marduk. Kakorkoli, band je hiter za popizdit', ampak ne tako hiter, kot recimo na že omenjenem prvem albumu Terrorfront, ki je 85-% sestavljen iz blastbeatov. Če že blasfemije ni, pa so teksti pač klasični za takšen hiter brutal black metal – smrt, uničenje, ogenj, kri in tako naprej. Upajmo, da s tem albumom, kjer so se malo ponežili, dobijo tudi kakšen gig pri nas.
Težko pričakovani, okoli hitrosti vrteči se album ni slab, ampak nima tistega občutka brutalnosti, ki ga ima – vsaj zame – prvi album. Drugi je še bil za nekaj, zdaj pa so to izgubili. Mogoče je iskrenost, tista blasfemija, o kateri sem govoril malo prej, prav to, kar naredi Infernal War, in če to izpustijo iz albumov, nekako izgubijo tisto, kar ta band v bistvu je – dejanski agresivni blasfemični black metal.