Lebensnacht je v več pogledih nekaj posebnega. Zanimivo je že ime projekta, saj če karikiram, je »življenja noč« v prenesenem pomenu še ena izmed neštetih, a zanimivejših poimenovanj smrti. Podobno je tudi z naslovom aktualnega, drugega ploščka Syksyn Kuoleminen, ki se v prevodu glasi »umiranje jeseni«. Naslov v finščini vsaj na prvi pogled zavede glede porekla banda, saj so kljub dvema komadoma s finskim naslovom vsa besedila spisana v nemščini.
Lebensnacht je namreč solo projekt Roberta Brockmanna iz Saške - sicer ne njegov prvi, vsekakor pa njegov najboljši doslej. Pesmi temeljijo na minimalizmu in atmosferičnosti, ki ju Robert gradi na zmesi post in black metala, na trenutke pa bolj umirjeni deli ploščka spominjajo na akustični album Tristheim nemških kolegov Hel. Syksyn Kuoleminen odpre krajši starejši zvočni posnetek, v katerem avstrijski igralec Oskar Wener opisuje jesen in ki že na začetku jasno začrta naveličano in turobno vzdušje celotnega ploščka. Jesensko melanholijo se toliko bolj čuti v naslednjem komadu Welkes Leben, pri katerem je, podobno kot na celotnem ploščku, velik poudarek na vokalu, saj Robert večino časa govori umirjeno in z občutkom, spet drugič hripaje renči. Glede na to, da je za pisanje, snemanje, miksanje in mastering ploščka poskrbel Robert sam, je končna zvočna podoba še kar solidna. Najbolj pridejo do izraza pesmi kot so Weiße Einsamkeit ali Päättyminen, na katerih so zgolj akustična kitara ter razni zvočni posnetki vetra in šelestenja jesenskega listja, stopinj v snegu, umirjenega ženskega glasu, oddaljene sirene in pasjega laježa, skovikanja sov ali sračjega krakanja, vseeno pa je kljub očitno programiranim bobnom na ploščku tudi kak pomenljiv, trši komad, kot sta Herbststerben ali Kuolema.
Syksyn Kuoleminen je kot nalašč za vedno bolj jesensko, celo zimsko vzdušje in morda nekaj za vse ljubitelje starih Hel ali Wolves in the Throne Room. Pretežno ambientalni plošček gre hitro v uho, vendar pušča za sabo malce grenak priokus, saj se človek ob njem hitro zamisli o marsičem, predvsem o človekovi minljivosti, o izgubljenem času ali o smrti.