Na današnji dan
1976
Iron Maiden odigrajo svoj prvi koncert v zasedbi Terry Rance, Ron Matthews, Paul Day, Dave Sullivan in Steve Harris
NAGRADNE IGRE
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

29. 10. 2014
Pestilential Shadows - Ephemeral
Séance Records, 2014

Avstralija kljub precejšnji geografski oddaljenosti od dveh globalno gledano najmočnejših centrov najtežje glasbene zvrsti, Stare celine in Novega sveta torej, vsaj v domeni black metala vedno znova preseneča z močnimi izidi; že samo letos s ploščkoma As the Stars (Woods of Desolation) ter Gone (Autumn's Dawn), mednje pa nedvomno sodi tudi Ephemeral. Četudi si večina zanimivejših projektov deli nekaj vidnejših članov, kljub številnim menjavam v njihovih zasedbah ostajajo slednji tako ali drugače jedro tamkajšnje scene in Pestilential Shadows v tem oziru niso nobena izjema.
Krmilo omenjenega glasbenega projekta tvorita Wraith in Balam, zato morda niti ne preseneča tako zelo, da Ephemeral na prvo žogo zveni kot bolj melodična in mirnejša različica njunega drugega projekta, Nazxul imenovanega. Je pa zanimivo, da takšen vtis vzbuja šele aktualen album, saj so pretekle izdaje žanrsko bolj tradicionalnega zvena in brez nekega lastnega prepoznavnega pečata. So pa Pestilential Shadows zato še vedno zvesti tematski obravnavi smrti, zlasti v navezavi s kugo; tako v imenu banda, naslovih pesmi kot tudi na tokratni naslovnici, na kateri je Balam upodobil razpadajočega konja, ki na hrbtu mukoma prenaša že povsem preperelo človeško truplo, ki ima nase privezano krsto v pokončnem položaju. V povezavi s to podobo se uvodni Throes še kako prilega apokaliptično »obarvanemu« vzdušju na albumu. Kot zatišje pred nevihto intro pripravi bobniče na akustično vihro Mill of Discord, konceptualno rdečo nit pa dalje vleče preostalih pet pesmi, od tega skupaj z outrom Expire plošček za konec okrona desetminutni naslovni Ephemeral. Album odlikuje čistejša in globoka produkcija, aranžmaji so tehnično dokaj preprosti, tako da pride najbolj do izraza ravno atmosfera. Slednja se na primer najbolj poglobi v peti minuti četrtega komada Sorrow of Tongues, tedaj pa tudi edinkrat v ospredje stopi bas kitara. Band me na tej točki konkretneje spomni na Nazxul, predvsem na mirnejši riff pesmi Stain of Harrow s ploščka Iconoclast, kar pa še zdaleč ne pomeni, da je Ephemeral dejansko le počasnejša različica sorodnega banda.
Občutek minljivosti, tako naše kot tega sveta, bo plošček v tri četrt ure globoko usidral v vašo podzavest, zato oznaka »anti-human plague metal«, kakršno si je nadel band, vsebinsko ne bi mogla bolje zrcaliti bistva Pestilential Shadows. V luči lanske desete obletnice delovanja konec oktobra predstavljajo svoj peti album Ephemeral, za pokušino pa so Avstralci javnosti predstavili pesem Mill of Discord, ki ji lahko prisluhnete tukaj.

SORODNE VSEBINE:
28. 9. 2017Prisluhnite prvencu Mascharat / Novice
20. 11. 2013Insomnium - Ephemeral (EP) / Recenzije
KONCERTI & FESTIVALI
2. 5. 2024
Sedem Minut Strachu, Usnu?, Urethra
Jalla Jalla, Metelkova, Ljubljana
3. 5. 2024
Heavy Psych Sounds Fest Italy 2024
Teatro Miela, Trst, Italija
3. 5. 2024
Keep of Kalessin, Hate, Kamra
TrainStation SubArt, Kranj
3. 5. 2024
Negative Slug, Her Highness, Béton Brut
Dva Osam, Zagreb, Hrvaška
3. 5. 2024
Angel’s Ex, Defy
Orto Bar, Ljubljana
4. 5. 2024
Bell Witch, The Keening
AKC Attack, Medika, Zagreb