Leta 1975 ustanovljeni angleški band, ki je na prvo uradno ameriško turnejo ob promociji All For One albuma vzel mulce, imenovane Metallica še pred izzidom Kill 'Em All leta 1983 (Kill 'Em All For One turneja), je zadnjih 10 let studijsko počival. Nazadnje so nam na prelomu tisočletja po sedemnajstih letih postregli z relativno šibkim albumom takisto mušketirskega naslova (All For One – 1983, One For All – 2000), z letom 2010 pa so končno ponovno zakorakali v ogenj in ga lahkotno prehodili z jeklenimi buldožerskimi podplati. Prepotrebno zlo svetovne metal scene, eni izmed »starodavnih«. Raven.
Kultna speed dvojica, brata Mark in John Gallagher (ob podpori nekdanjega Pentagram bobnarja, Joea Hasselvanderja), ponovno vzpostavlja visoko napetost skozi celotno ognjeno kreacijo. Riffi niso pečeni počasi na toploti oglja, temveč v gorečih plamenih, povzročajoč iskre na strunah in činelah. Težki riffi ljubiteljev klasičnih Raven napevov ne bodo pustili na cedilu. Raven Lunatics povzročajo samo in izključno razdejanje, ki ga najmočneje zadaja epski, skoraj sedemminutni rušilec Armageddon. »Sing-along« refreni vas bodo posrkali vase, komadi Trainwreck, Running In Circles, Walk Through Fire in Grip pa bodo posrkano entiteto izpljunili v obliki mitraljeznega luknjanja vaših bobničev. Tu ni prostora za raznežena srca, ustavljanja pred policijo, čaka vas le totalna distorzija in uničenje v obliki neustrašne intenzitete. Brezkompromisno. No posers allowed.
Walk Through Fire definitivno ni poizkus »keširanja« na račun stare slave in bogate, 35-letne kariere enega izmed vplivnejših NWOBHM bandov. Ravno obratno. Dokazuje, da si Raven niso po naključju izborili kultnega statusa v (takratni) poplavi stilsko sorodnih skupin, s pristno energijo in entuziazmom pa kontinuirano nadaljujejo rušilni pohod skozi zgodovino metal diskografij. Citiram Marka Gallagherja: »Smo stari, a še zdaleč nismo rekli zadnje besede, zagotovo ne!« Vsi upamo in verjamemo, da je res (še) niso.

Tilen