Kanadski glasbeni psihopat, »nori profesor« Devin Townsend vnovič razgraja s svojimi Strapping Young Lad.
Kakšne substance jemlje Devin oziroma kaj se mu plete po glavi, ko ustvarja tak kontrolirani kaos, bo ostala skrivnost. Gotovo pa je to pomembno za četrti studijski izdelek Strapping Young Lad, Alien. Band je ustvaril še eno svojevrstno kombinacijo večih vej ekstremnega, progresivnega in industrialnega metala. Devin in Jed Simon streljata z rušilnimi riffi, a če to velja že za njiju, kaj ostane za Gene Hoglana? Kaj tu počne Dark Angel in bivši Death bobnar, je težko doumljivo. Z ubijalsko močjo in hitrostjo uničuje vse pred seboj in s kakšno preciznostjo. Da številne prehode in spremembe tempa niti ne omenjam. Človek ali vesoljec? Presodite sami. Kaj pa Devin, ekscentrični histerik ali nedolžno čustveno bitje, mogoče dvojna osebnost? Njegovi vokali so fantastični in tako raznovrstni, tip se dere, kriči, iz njega bruha jeza, potem pa odpoje umirjeno, emocionalno ali pa ultra melodičen refren, kot da bi šlo za drugega človeka. Če zraven dodaš otroški zbor, je vokalni del popoln. Ko pa v vse skupaj vključiš še odpiljene klaviaturske vložke, dobiš Shitstorm. Odtrgano do konca, a komad je neverjeten. Vse ne gre tako v ekstreme kot tu, a tudi drugod je polno nepričakovanih obratov in dogodkov. Kontrast vsemu pa predstavlja »Strapping Young Lad goes Pink Floyd« skladba Two Weeks. Ekstravaganca metala!

Matjaž