Da je na Finskem lepo biti metalec so že zelo zgodaj na svoji koži občutili rosno mladi finski mladeniči Sturm und Drang, ki so si nekoliko nenavadno ime nadeli po nemškem literarnem gibanju druge polovice osemnajstega stoletja. Komaj šestnajstletnike so pod svoje okrilje vzeli pri G.U.N. Records, domu zasedb kot Within Temptation, Apocalyptica, OOMPH!, Bullet For My Valentine itd.
Mladosti navkljub pa fantje že zelo dobro obvladajo obrt, ki so se jo lotili – tako kot pisci glasbe in kot njeni izvajalci (so veliko boljši kot recimo Edguy pri teh letih); ne glede na to, da je na obeh področjih opaziti indice pomanjkanja izkušenj, na katere dokaj kažejo tudi s samim naslovom prvenca. Glasbeno pa Learning To Rock ponuja kombinacijo hard rocka/metala iz osemdesetih in melodičnega power metala zadnjih let; Sturm und Drang v sebi nekako združujejo Stratovarius in Sonata Arctica na eni ter Scorpions in Bonfire na drugi strani. Balade jim zaenkrat še ne gredo preveč dobro od rok, hitrejše in bolj energične oziroma preudarno odigranje skladbe srednjega tempa po drugi strani, pa že (iz tega se že da razbrati, da Sturm und Drang pokrivajo celoten spekter skladb, ki naj bi tovrstni band jih). Kot zaenkrat kaže se največji talent skriva v solo kitaristu, ki zelo dobro stopa po stopinjah slavnejših kitarskih junakov, Tima in Alexija.
Založbe v hudem boju za vsak prodan CD iščejo morebitna nova odkritja, si “izmišljujejo” nova gibanja in, čeprav je ideja z “mulci” prav simpatična, upajmo, da: prvič Learning To Rock ni začetek neke nove generacije bandov in da bodo metal založbe v naslednjem kratkoročnem obdobju na veliko podpisovale najstniške bande; drugič: založba nima namena z njimi narediti metal verzije Tokio Hotel – to bi bilo škoda, ker iz tega banda lahko res nastane kaj dobrega.

Matjaž