Prejšnji Impious album Hellucinate je bil čisti šus od začetka do konca, na Holy Murder Masquerade pa švedski death thrash divjaki nekoliko umirjajo konje in se obračajo proti klasičnemu švedskemu old-school zvoku.
Vodja zasedbe Valle Adzic se je lotil koncepta o morilcu, ki ubija za reševanje svojih notranjih problemov, kar je v bookletu na domiselen način predstavljeno v obliki stripa. Takoj slišana razlika do predhodnika je v produkciji, kjer so iz čistega zvoka naredili preskok k »umazanemu« zvoku stare švedske death metal šole. Podobno je bilo tudi pri sami glasbi, kjer so dosti bližje švedski klasiki, riffi spominjajo na Dismember, vokal je tokrat bolj surov, brutalen, ni kričanja in čistih screamov. Z nadzvočno hitrostjo drvijo v krajših intervalih, več je počasnejših headbangerskih groovov, vokalne linije so bolj spevne, solaže v različnih hitrostih imajo večjo veljavo, tempo precej variira, skladbe so s tem dobile na prepoznavnosti, album na raznovrstnosti. V počasnejših delih pogosto v ospredje prihajajo bass linije, ki imajo že tako ali tako večjo veljavo. Album je kratek, a jedrnat, pove bistvo, ni založen z balastom. Dobro opravljeno!

Matjaž