Cremisi / Cronica / Dark Sphere

Le dan po fenomenalnem koncertu Inquisition in Demonical v ljubljanskem Orto Baru sem bil spet na terenu. Sicer nekje do šestih ali sedmih zvečer zaradi zasebnih in službenih zadev nisem vedel, ali bom lahko oziroma mi bo uspelo iti na koncert, nakar se je le izkazalo, da je med mano in obiskom koncerta samo še zadostna količina volje. Ko je ta dosegla pravo raven, je bila odločitev sklenjena. Časovnico melodično ali simfonično obarvanega mariborskega koncerta smo napovedali tako:

19.30 vrata
20.30 Dark Sphere
21.30 Cremisi
22.45 Cronica

Prvi je bil torej na vrsti edini domači band, in sicer prekmurski simfonični black metalci Dark Sphere. Prekmurci so bili tudi moja glavna motivacija za obisk koncerta. Nekako sem čutil, da je znova čas, da se srečamo v živo, čeprav ne morem ravno trditi, da sem jih v zadnjih letih videl premalokrat, sploh glede na to, da band od izdaje Dvojčka oziroma Gemini leta 2019 oziroma od izdaje singla Brimstone and Fire leta 2021 ni izdal ničesar novega. In tako tudi v živo ni ponudil ničesar novega. No, skoraj ničesar. Zaključni komad z imenom Stargazer sem našel med pisanjem teh vrstic, tako da se moram posipati s pepelom in popraviti. Sicer pa: Stargazer mi je deloval nekoliko temačnejši, s posnetim ženskim vokalom pa se band še močneje poglablja v gotske vode. Če bo zasedba ostala pri tem, bo končno dobila močnejšo rdečo nit, ki jo pri njihovih komadih nekoliko pogrešam, a to je tudi povsem razumljivo, če človek pogleda na bandovo diskografijo in razliko v letih, ko so posamezni izdelki nastali oziroma izšli. Glede na to, da se je tej nedavno (kar se je zaradi še nezadostne uigranosti poznalo pri izvedbi določenih komadov) na bobnih pridružil Ahmed Hamza Chahbouni, bo morda ta vnesel neko dodatno energijo, ki je za to potrebna. Pustimo se presenetiti. Vsekakor bi si želel, da zasedbi uspe z nadaljevanjem ustvarjanja glasbe, saj v Sloveniji v svojem žanru bolj ali manj samevajo.

Na presenečenje vseh navzočih (ali tudi ne) so drugi nastopili Cronica. In zakaj naj ne bi bili presenečeni, ko pa je bilo drugače napovedano? Zato ker sem cel nastop Dark Sphere pod njihovim backdropom opazoval prav backdrop Poljakov Cronica. Radovednost mi je velevala, da sem v dvorani, ko band stopi na oder. Nanj je najprej prikorakalo šest članov, od tega dve ženski. Ena se je postavila desno zadaj poleg bobnov za klaviature, druga se je postavila v ospredje z violino v rokah. In nato so zazveneli klasični folk metal ritmi, ki so dvorano zavili v vesele melodije. Ne pivsko vesele, le vedre. Ko sem kasneje med pogovorom pred dvorano »vlekel na ušesa«, sem slišal opazko, da naj bi band deloval bolj prepričljivo ob proizvajanju slovanskih melodij kot keltskih. Nisem strokovnjak, zato opazke ne morem potrditi, vendar te s pomočjo YouTuba verjetno ne bi smelo biti težko preveriti. No, da ne pozabim … Že sredi prvega komada je na oder stopila še tretja ženska članica, in sicer Marta, ki bandu pomaga vokalno. In še ena zanimivost: to je bil njen prvi nastop z bandom. No, skratka, na odru je po koncu prvega komada stalo sedem glasbenikov, njihov »vodja« Dariusz pa je povezoval nastop v slovenskem jeziku, pri čemer nam je med drugim povedal, da pesem Lustro govori o izgubljenem ljubezenskem predmetu in da se pohlep ne splača (napoved pesmi Herr Holger).

Ko so na oder stopili Italijani Cremisi, je bila ura menda že več kot enajst. Zasedbo sestavljajo štirje člani, ki so v Gustafu nastopili s corpse paintom in v kostumih dvorskih norčkov. Epični simfonični metal iz hiše Cremisi je hiter, klaviature so v živo predvajane, najbolj pa izstopa vokal, ki nikoli ne zabrede v ekstremne višave ali nižave (beri: harsh scream ali growl). Pevec s clean vokalom deluje, kot da pripoveduje zgodbo ali pravljico, na trenutke pa mu vokalno na pomoč priskoči kitarist. Po teatralnosti me je zasedba spominjala na Fleshgod Apocalypse ali Carach Angren, vendar so opisani Italijani na daljici ekstremnosti na povsem drugem polu. Sicer pa: Cremisi so dodobra predstavili prvenec Dawn of a New Era iz leta 2019, s katerega so odigrali kar šest od desetih komadov, kolikor jih premore njegova tracklista, preostala komada pa sta bila vzeta z EP-ja Iustizia, ki je ugledal luč sveta leta 2022.

Se je obisk koncerta torej splačal? Ja, se je. K pozitivni končni oceni so sicer v veliki meri prispevali pogovori pred dvorano in ne samo dogajanje na odru. Debata je med drugim tekla tudi o tem, kdaj je pravi čas za začetek koncerta. O točni uri seveda težko filozofiram, a morda pa naj bo merilo za začetek koncerta njegov konec? Med tednom, se pravi, ko je naslednji dan delovni dan, mi povsem ustreza, če se koncert zaključi ob 23. uri.

No, to bi bilo za tokrat to. V tem tednu se verjetno še beremo, saj se bom znova javil z ljubljanskega terena.