Letošnja izdaja novega albuma z naslovom Hate Über Alles je ponovno potrdila velikane nemškega thrash metala Kreator kot enega izmed najbolj originalnih in ustvarjalnih skupin tudi na današnji metal sceni. Seveda je slava še kako upravičena, saj je ob bogati diskografski zbirki (nad 20 plošč, če upoštevamo studijske dolgometražce, live albume, EP-je itd.), band znan tudi po gosti in izredno kakovostni koncertni aktivnosti. Kakovost skupine v živo bomo lahko ponovno okusili na večeru metalske ekscelence, ki ga organizirajo Dirty Skunks. Tedaj si bodo oder ljubljanske Cvetličarne delili z Lamb of God, Cattle Decapitation, Blood Incantation in Vended.

Pri tako aktivnih skupinah se tekom let rezultati in obletnice kar kopičijo, tako je letos tudi za Kreatorje že 30 let, odkar so izdali šesti studijski dolgometražec z naslovom Renewal. Kot dober del cele metal scene v devetdesetih letih je tudi Renewal pogosto razdvajal občinstvo in kritiko, in sicer zaradi stilskih evolucij, ki so prinašale bolj razširjen vdor elementov, ki niso značilni za t. i. »klasičen« metal, kot so na primer elektronika, rap vokali in podobno. Seveda so leta 1992 tudi Kreator podlegli želji po eksperimentiranju, predvsem z bolj industrial elementi. Številne elektronske elemente lahko tako zasledimo pri poslušanju ploščka Renewal.

Prvi vtisi ob (ponovnem) odkrivanju glasbenega materiala s te kontroverzne plošče vzbujajo nekoliko mešana čustva. Kot poslušalec, ki je predvsem navajen na zvok Kreatorjev po letu 2000, je na prvo žogo zvok izredno minimalističen, izsušen – predvsem na ravni kitar. Tako otvoritvena Winter Martyrium nekoliko »napove« večje število alternativnih elementov z začetnim tribalnim bobnanjem, bolj punkovsko usmerjenimi riffi ter feedbackom kitar, uporabljenim kot glasbeni element. Zaradi tovrstne zvočnosti deluje album nekoliko bolj surov, Petrozzov hripav glas pa bolj izstopa glede na preostanek zvokov, prisotnih v albumu. Rezultat je manj melodičen, z manjšo prisotnostjo tehnicizmov in solaž: primer za to je prav naslovni komad, komad srednje hitrosti, kjer je veliko pozornosti posvečene atmosferam in reinterpretaciji agresivnosti, ki se tu izraža predvsem z vokalom in poudarkom na ritmični sekciji, katere kitara je pogosto le podvojitev. Feedback kitar se ob koncu komada prelije v melodičen uvod Reflection, ki nekoliko kopiči napetost do kontrastnega refrena, ki skorajda zamrzne čas z nenadno upočasnitvijo in krepko uporabo efektov izključno z namenom, da preide v hitro drugo polovico refrena. V komadu lahko slišimo elemente, ki bi na prvo žogo spominjali bolj na kakšne Ministry kot na Kreator.

Seveda ni celoten album sestavljen na tak način. Že četrti komad Brainseed je napisan v hitrostih, ki so značilne za thrash metal, dodatek industrialnih zvokov (tolčenje po železni cevi) pa dodaja zanimivo globino zvočni selekciji.

Med bolj »posebne« pesmi lahko uvrstimo tudi Karmic Wheel. Ta po začetnem srednjem tempu na polovici preide v melanholičen atmosferični intermezzo. Prav tako preide tudi besedilo ob glasbi s temačnega v drobni žarek svetlobe, katerega ponovno požre tema. Zaključek se prelije v industrial polnilo Realitätskontrolle, ki bi ga lahko brez problema postavili v kakšen album od Nine Inch Nails. Sledi ponovni crescendo, ki ga začne udarniški komad Zero to None in doživi vrhunec v komadu Europe After the Rain. Obe skladbi kažeta s hitrim tempom in agresivnimi riffi bolj »klasično« lice tevtonskega sestava.

Album zaključi Depression Unrest, komad v srednjem tempu in bogatejši z melodijo, kjer lahko ponovno občutimo nekolikšen vdor »alternativnih« elementov, ki se kažejo predvsem v skandiranju ritma in uporabi zvočnih industrialnih vzorcev, kar tvori odličen zaključek, nekakšno obnovo vsega, kar smo lahko poslušali skozi celoten album.

O albumu Renewal lahko mirnega srca rečemo, da ni najboljši album Kreatorjev in najbrž je tudi njihov najmanj reprezentativen. Vsekakor pa ne gre to delo omalovaževati. Tudi manj uspeli poskusi so le dokaz kakovosti skupine, ki je še iskala lastne stilne smernice z dodajanjem novosti. S to prakso so pravzaprav Kreator tudi nadaljevali in si ustvarili prepoznaven edinstven slog, ki pa nikoli ni redundanten.