Šestletni odmor, katerega so si vzeli za “nabiranje energije”, Magnum prekinjajo z enajstim albumom Breath Of Life. Ta odločitev se je vsekakor obnesla, saj ta plošča kar izžareva svežino. Povrh vsega pa jih je četrt stoletja trajajoče ustvarjanje naredilo vse prej kot stare in dolgočasne.
Magnum se seveda držijo melodičnega progresivnega rocka, v katerega zgodovini so nedvomno eden pomembnejših členov. Ostajajo spevni, na dele lahkotni, v slogu rocka osemdesetih, katerega so seveda obdelali s perfekcijo sodobne produkcije. Breath Of Life je polna pozitivno nabite atmosfere in menjavanja razpoloženja – tudi po akustičnem, baladno naravnanem delu zlahka preidejo v mogočen refren. Vokal Boba Catleyja ostaja popoln – prefinjen kot vedno ter poln in močan, kadar je treba prepričati s kakšnim refrenom.
Dvanajst komadov te plošče je zelo različnih. Nedvomno vas bo veliko, ki se boste najbolj “nakurili” nad lepo tekočim This Heart ali pa nekoliko udarnejšim rockerskim Still. Da Magnum delajo z občutkom, vam med drugim dokažejo tudi na Everyday, Dream About You je močna in prepričljiva balada, na After The Rain v ospredje pridejo synthi, komad That Holy Touch ima izrazit ritem ter obilno bass bobnanje med refrenom, z Let Somebody In bi z lahkoto zmagali na evroviziji, nekoliko trši riff pa pokažejo na Just Like January. Če mislite, da osemminutni Magnum komad izpade dolgočasno in razvlečeno, se o nasprotnem prepričajte z Night After Night.
Breath Of Life je odličen album veteranov Magnum, čeprav mu nekaj več ostrine sploh ne bi škodovalo. Tudi s to ploščo dobite glavni dve karti Magnumov – tako poseben Catleyjev vokal ter odličen smisel za ambient in melodije pisca glasbe, producenta in kitarista Tonyja Clarkina.

Album je prispevala založba Panika Records.