Hate / Keep Of Kalessin / Kamra

Pogled na seznam prihajajočih dogodkov Skunksov mi pravi, da so si ti vzeli dopust. Če vprašate mene, povsem zasluženo. A hkrati je to pomenilo, da je bilo za volanom tokrat treba vztrajati nekoliko dlje, in sicer dodatnih 20 ali 25 minut, kolikor pač traja pot od Ljubljane do Kranja. In kaj me je tam pričakalo? Hate, Keep Of Kalessin in Kamra ter kakšnih 70 do 80 odstotkov neznanih obrazov. Ko sem po koncertu zapuščal parkirišče pri železniški postaji in na semaforiziranem križišču čakal na zeleno luč, sem ujel registrske iz celotne Slovenije, med pomikanjem med množico v dvorani pa sem zaznal tudi »avstrijščino«. Skratka metal publika, ki je nisem vajen. In vsi smo prišli zaradi tega programa:

20.30 Kamra
21.30 Keep Of Kalessin
22.30 Hate

Ko sem na blagajni urejal zadeve, mi je »blagajničarka« znala povedati, da poteka vse po časovnem planu. »No, če je pa tako, pa grem še malo ven na zrak.« In tako sva s Kristianom nadaljevala različne pogovore o glasbi, ki so se začeli pred tem v avtu. Nato naenkrat zazveni poznani intro. »Hm, ni še malo hitro?« Res je bilo, Kamra so začeli nastop pred pol deveto. »Tudi v redu! Pa naj se enkrat za spremembo koncert začne prej«, sem si mislil.

V notranjosti nas je sprejela peterica, odeta v močno rdečo in gosto meglo, skozi katero se je uspel prebiti še močnejši bel stroboskop, ki mi je pomagal, da sem prepoznal enega meniha in tri nenamazane spremljevalce, medtem ko sem četrtega za bobni samo slišal. Ker imajo Kamra »zunaj« samo prvenec Cerebral Alchemy, sem vedel, kaj me čaka. Vprašanje je samo bilo, ali bo imela zasedba dovolj časa, da odigra cel album ali bo morala kakšen komad izpustiti. Kot se je izkazalo, v 30 minutah nastopa ni bilo časa za komada Resurgence of Temporal Malignity in Last Lamentations. Že uvodno všečno masiranje mojega drobovja na podlagi intenzivnega, a zmeraj jasno prepoznavnega brnenja bas kitare in bobnov pa je pokazalo, da bo zvok super in da si lahko tudi za glavna banda večera takšnega samo želimo. Kljub »težki košti«, ki jo predstavlja black metal iz hiše Kamra za sladokusce, mi je uspelo »not pasti«. Morda so bili nekoliko moteči le pogovori publike za mano med mirnejšimi deli, a je bilo toliko prijetneje spremljati čupanje posameznikov pred mano. Zadovoljivo napolnjena dvorana med nastopom edine domače zasedbe večera je obetala.

Keep Of Kalessin in Hate so na co-headlinerski turneji, v Kranju pa so bili na vrsti Hate, da nastopijo kot »glavni band« večera. In tako so četrt ure prej, kot je bilo napovedano, na odru že stali Norvežani Keep Of Kalessin. Za vse, ki ne veste: band je leta 2010 nastopil na norveškem predizboru za Evrovizijo. In kako je to pomembno za bandov današnji status? Verjetno sploh ni, saj se mu kljub vsemu ni uspelo prebiti med »največje«, čeprav povsem mali pa tudi niso. Podobno kot Krisiun, Incantation, Watain, Shining in številni drugi bandi, ki so in še bodo obiskali Kranj. O velikosti banda pa deloma priča tudi njegov backdrop, ki je bil večji kot zadnja stena odra. A roko na srce, ta tudi v Orto Baru ni kaj dosti večja, tako da ne bi bilo neke razlike. OK, zdaj pa zares, gremo h glasbi. Kvartet iz Norveške, pri katerem ima še vedno glavno besedo zadnji preostali ustanovni član Obsidian Claw, je zaigral devet komadov in pokazal, da je njegov black metal kljub visoki dozi melodičnosti vse kaj drugega kot plehek in enostaven. Na to sem pomislil že med uvodnim komadom Dragon Iconography, med katerim je prijetno izstopal motörheadovsko navdahnjen kitarski riff. V nadaljevanju so se zvrstili različni komadi iz vsega šestih različnih nosilcev zvoka, od aktualnega ploščka Katharsis se je band pomaknil nazaj do visoko cenjenega EP-ja Reclaim. Komade je v sproščenem slogu napovedoval prav Obsidian, ki je med drugim povedal, da je Hellride njegov najljubši komad z aktualnega albuma, a da je med albumi Epistemology njegov najljubši, da je bil album Armada tisti, s katerim se je zasedba prvič oddaljila od black metala in se podala v raziskovanje t. i. »epic extreme« metala, da govori pesem Introspection o vzponih in padcih v življenju, da zadnji album namensko nosi naslov Katarza, saj se je v preteklosti zgodilo dosti stvari, ki jih želi pustiti za seboj. In še je govoril. Med drugim tudi o tem, da se rad vrača v Slovenijo, a da jo je obiskal lani, ga je pa moral spomniti basist Wizziac. Ob številnih zgodbicah smo se počasi pomikali proti koncu nastopa, ko sem zaznal, da Obsidian vokalno v višjih legah ni več najbolj siguren, počena struna na njegovi kitari med zadnjimi sekundami zaključnega komada Ascendant pa je ironično zaključila koncert nekoliko drugače kot načrtovano.

Setlista Keep Of Kalessin: Dragon Iconography, Hellride, Dark Divinity, Crown of the Kings, Introspection, Katharsis, Dark as Moonless Night, Come Damnation, Ascendant.

Hitro po zaključku nastopa Norvežanov so se priprave odra za Hate nadaljevale za debelo zaveso, medtem ko smo se nekateri obiskovalci koncerta pomaknili k mizi z merchem in tam nadaljevali druženje z bandom. Tokrat seveda drugače, a ne kaj dosti. Obsidian se je tudi stran od odra izkazal kot vešč sogovornik, ki je iz rokava natresel nekaj anekdot, ki jih je doživel kot glasbenik v družbi Mayhem, Darkthrone ali Satyricon. Ker sem že tako ali tako preveč napisal, o tem morda na kakem drugem mestu (beri: forumu), če bo koga zanimalo.

Sledil je torej nastop Hate, edinega banda, katerega viž nisem poznal na pamet. In to se mi je v Kranju poznalo in deloma maščevalo. A do tja še pridem. Najprej smešno dejstvo: ironično je najbolj deathmetalski band kot edini uporabljal corpse paint. In še nekaj, zaradi česar sem se smejal samemu sebi. Kot boste lahko videli v galeriji, je bil oder za Hate na veliko okrašen, o kakršni koli megli pa ne duha ne sluha, kar bi nadvse veselilo našega Žigo, ki se je že večkrat pritoževal nad prekomerno uporabo umetne megle. Tako, zdaj je pa zares dovolj pristranskosti, gremo na oder. Koncert se je po kratkem intru začel s komadom Sovereign Sanctity s predzadnjega albuma Auric Gates of Veles, nadaljevalo pa se je z Erebos ter osebnim vrhuncem večera Hex. Slednji komad ni bil pomemben samo zame, temveč je predstavljal nekakšno prelomnico za celoten koncert, kajti njegovi poskočni ritmi so dodobra »dvignili« publiko, ki je skoraj izvedla moshpit, a si je nekje na sredini premislila in vseeno ostala pri čupanju. Moshpit je prišel kakšen komad ali dva kasneje, če se ne motim. No, in potem se je počasi začelo zame končevati, pa čeprav je temperatura v dvorani obratno sorazmerno mojemu navdušenju naraščala. A da ne delam krivice bandu, ki je delo opravil odlično, ponudil za oko všečen nastop in ustvaril spet super zvok. Moje padanje zanimanja za dogajanje na odru je vezano izključno na nepoznavanje diskografije Poljakov, zaradi česar so se mi začeli ponavljati ritmi in melodije nepoznanih komadov. Nekako sem na koncu vsak komad zminimaliziral na neke vrste breakdown, ki jih je v glasbi Hate polno in ki so (očitno?) največji magnet ali razlog priljubljenosti med njihovimi poslušalci. Po 70 minutah oziroma malo pred polnočjo je bilo konec, po dodatku, ki je trajal še tri pesmi in med katerim pevec Adam the First Sinner napovedovanju ali povezovanju komadov znova ni namenil niti malo časa, se je band poslovil in vrnil k mizi z merchem, da tam še sam spregovori nekaj besed z obiskovalci koncerta.

Setlista Hate: Intro, Sovereign Sanctity, Erebos, Hex, Luminous Horizon, Valley of Darkness, interludium, Threnody, The Wölf Queen, Rugia, Omega. Dodatek: Resurrection Machine, Wrists, Triskhelion, Outro.

In moj osebni zaključek tokratnega romanja v Kranj? Obisk se ni se splačal samo zaradi nostalgije, ki je bila sprva zanj glavni razlog. Koncert je pri meni vzbudil tiste stare občutke, ki sem jih razvil nekoč ob poslušanju Keep Of Kalessin, zaradi česar sem dodatno vesel. S svojim navdušenjem pa zagotovo nisem bil edini, saj sem na poti proti parkirišču naletel na trojico obiskovalcev, ki si je na telefonu vzhičeno ogledovala ravnokar nastale posnetke koncerta. Ta prizor me je spomnil na stare čase, ko smo s koncerta »hiteli« domov, da na forum izlijemo svoje vtise. Neprecenljivo.