Kaj napisat za ploščo, pri kateri ti je vse jasno že po 30 sekundah, se sprašujem med pisanjem te recenzije.Kajti pri Predator je na prvo poslušanje jasno, o čem je govora – o power metalu.
Kot vedno, sam po sebi povsem ušesom prijazen power metal, v katerem pa ni niti trohice izvirnosti. Double-bass linije, distorzirani klišejski riffi, spevne melodije, mogočni refreni, občasno podkrepljeni še z zborčkom… Nebesa! No ja, vsaj s klaviaturami in zmaji so nam prizanesli tile Nemci. Edina pesem, ki mi je na tej plošči res všeč in se poslušalcu bolj vtisne v spomin je rahlo priestovsko obarvana Outlaw, vse ostalo je utopljeno v sivem povprečju. Fantje so sicer izkušeni glasbeniki (Predator je naslednik nemškega banda Stormblade), ki pa jim primanjkuje lastnih idej.
Saj nič ne rečem, za power žurke ob pivu se take plošče povsem priležejo, ni pa, da bi jih poslušal over and over again, saj se jih (tako kot se je to zgodilo v mojem primeru) kmalu do grla zasitiš. V power metalu je v Evropi trenutno poplava bandov, ki pa nimajo več česa pokazati; tako lahko le še čakamo, da se kdo opogumi in pokaže kaj novega. Osebno stavim na…. (ne povem).

Grega