Danci Redwood Hill so na sceni relativno svež in širšemu občinstvu manj poznan band. Le dobro leto in pol od izdaje prvenca Descender nam ponujajo nov celometražni izdelek, ki tokrat sliši na ime Collider. Ime ploščka je še kako primerno, saj na njem res pride do »trka« dveh zvočnih usmeritev, izčiščenega post-metala na eni ter temačnejšega blackened sludgea na drugi strani. Slednja kombinacija sicer na sodobnem metalskem prizorišču ni noben unikum, pa vendar kljub temu Redwood Hill uspejo dodati neki lasten »spin« k mešanici omenjenih zvokov. Collider tako nima pričakovane umazane produkcije, niti ne posega po pretirani agresiji, temveč se bolj zanaša na nekakšno zrelo sofisticiranost, ki ga dela nekaj posebnega v poplavi podobnih izdaj. S tem uspe bandu narediti tudi pomemben korak naprej v primerjavi s sicer zelo solidnim prvencem, ki je v tem smislu mnogo manj izstopajoč, na trenutke pa tudi precej generičen.
Opozoriti velja, da je vnos blackmetalskih elementov precej manjši, kot bi morda sklepali na prvi pogled. Redwood Hill tako ne moremo stlačiti pod površno oznako t. i. post black metala (kot je bilo ob izdaji prvenca ponekod moč zaslediti), saj so preveč izrazito naravnani na »post-karkoli« kot pa black metal, kar tudi na Colliderju izpade kot pozitivna lastnost, ne šibkost. V določenem kontekstu je morda album celo korak pred svojim časom, kar pa ga bo najbrž žal naredilo tudi manj opaznega med širšo metalsko publiko. Tu mislim predvsem to, da žanrsko pade v neko sivo območje, ki ni preveč privlačno za ljubitelje post-rocka, post-metala ali pa ne nazadnje tudi sludgea, še manj pa za izrazito blackmetalsko »usmerjeno« občinstvo. Za ene bo album tako preveč temačen in premalo eksperimentalen, za druge pa preveč spoliran, alternativen in »corovsko« obarvan. Škoda, kajti osebno bi dejal, da je Collider izpiljen izdelek, ki predstavlja eno večjih pozitivnih presenečenj leta 2014.