Takoimenovani moderni power / thrash metal, katerega temelje so zakoličili Nevermore, je dobil novega predstavnika: Shatter Messiah. Svežemu imenu navkljub pa band nikakor ni brez rodovnika, saj je njegov ustanovitelj sam Curran Murphy (ex- Annihilator, Nevermore), vokalne dolžnosti je opravil Greg Warner (ex- Archetype), za bobni pa najdemo še enega, sicer skoraj neznanega znanca iz Annihilator, Roberta Falzana.
Misterij podobnosti z Nevermore je s tem tako odpravljen, nesporna kvaliteta dotičnega izdelka pa tudi. Never To Play The Servant je kompleksen album, za katerega je potrebno precej truda, da ti zleze pod kožo, vendar pa se ta brezpogojno splača. Instrumentalno album kakšnih večjih presežkov ne predstavlja, saj so bandi kot Communic, Eden's Fall in Nevermore standarde postavili precej visoko, četudi bi o sami tehnični dovršenosti albuma težko rekel kakšno slabo besedo. Manj navdušujoča in hkrati tudi edina resna kritika albuma je bandova identiteta, saj deja vu trenutkov v stilu »A niso to Nevermore?!« niti ni tako malo. Vseeno pa to ne pomeni, da je band brez svojega sloga; daleč od tega, levji delež za to pa gre pripisati naravnost fantastičnemu Warnerju, ki, ne glede na to, da ponekod zveni kot popolna kopija Warrella Danea, Nevermore vokalista preseže najmanj za en razred. Priporočljivo!

Boštjan