Na današnji dan
1982
Randy Rhoads umre v letalski nesreči, star komaj 25 let
NAGRADNE IGRE
Traja do: 10. 3. 2024
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

25. 3. 2020
Sylosis - Cycle of Suffering
Nuclear Blast, 2020
Avtorica: Tina Urek

Vsi poslušalci modernega melodičnega death/thrash metala ste verjetno že slišali za Angleže Sylosis. Zasedba, ki je na sceni od leta 2000 in stagnirala od leta 2016 pa do lani, je izdala pet dolgometražcev. Zadnji je izšel v začetku februarja, nanj pa smo čakali pet let. Ustanovni član Josh Middleton je imel na tej izdaji poleg sebe še bobnarja Alija Richardsona (ki je v zasedbi od leta 2014), in kitarista Alexa Baileyja, ki se je bandu pridružil leta 2008, od lanskega leta pa je v ekipi še basist Conor Marshall. Sama sem za fante izvedela leta 2011, v času izida kultnega komada Empyreal oz. albuma Edge of the Earth. Na veliko noč 2014 sem jih prvič ujela v živo v avstrijskem Gradcu v družbi kolegov Bleed from Within, bolje pa sem preučila tudi leto kasneje izdani album Dormant Heart. Žal jih v preteklih letih nisem več uspela videti pri nas oz. naši bližini, zato upam, da bo izid novega albuma v kratkem za sabo potegnil turnejo po EU.

Kakorkoli, Cycle of Suffering glasbeno ni niti »t« od trpljenja, ampak se osredotoča na klasičen moderni melodični death metal s spevnimi refreni, udarnimi breakdowni, orgazmičnimi solažami in riffi ter kakšnim breakdownom tu in tam. So pa trpeča tokrat besedila, na kar napeljujejo že sami naslovi komadov. Kljub vsemu smo na albumu deležni »zgolj« ene balade, to je zaključni šestminutni Abandon. Slednji je tudi edini, ki se naslanja na modernejši metal in zveni veliko bolj postmetalsko oz. skoraj kot nek elektronski pop komad za rezanje žil in točenje solz. Meni osebno je vseeno zelo zanimiv zaključek odlične plate, na kateri so Angleži prekosili same sebe. Kaj pa še sicer izstopa? Predvsem komada, za katera so fantje posneli videospota. I Sever in Calcified. Prvi je pravi šus v žilo z izjemno spevnim refrenom in odlično melodiko. Celotna pesem je sestavljena zelo premišljeno in iz energične bombe se prav elegantno zaključi z umiritvijo in clean vokalom. Calcified pa na prvo noto zveni veliko bolj temačno in globoko, kar tudi je. Breakdown, umiritev in počasno naraščanje do vrhunca, kitarske solaže, še več breakdownov in konec.

Sicer pa glede na to, da smo na album čakali pet let, Sylosis niso razočarali. Kljub temu da album predstavi kar klasičen melodeath/thrash metal, postreže s kopico drugega, zaradi česar so ga mnogi že označili za njihov najboljši izid. To razsodbo prepuščam vam, zase pa vem, da bom letos ponovno veliko bolj pozorna na njihov morebiten obisk v bližini.

SORODNE VSEBINE:
10. 3. 2015Sylosis - Dormant Heart / Recenzije
2. 2. 2009Sylosis - Conclusion Of An Age / Recenzije
KONCERTI & FESTIVALI
19. 3. 2024
Enslaved, Svalbard, Wayfarer
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
19. 3. 2024
Taake, Nordjevel, Theotoxin
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
20. 3. 2024
Attila, Born of Osiris, Aviana, Crown Magnetar
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
22. 3. 2024
Weekend Toretoure Vol. 1: Macabre Demise, Athiria, Hailstone
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
23. 3. 2024
Noise Wagon Vol. 12: Warfare, Culto Del Cargo, Cimex, Vivere Merda, Obscene Revenge
Binario 9, Viale Miramare 51, Trst, Italija
23. 3. 2024
Sovrag, Hellsword, Samperium
TrainStation SubArt, Kranj